Po dobrih 30 letih je Evropska unija ukinila sistem mlečnih kvot, kar naj bi po mnenju bruseljskih birokratov pomenilo priložnost za kmete. Po drugi strani pa se marsikateri kmet, ki se ukvarja z mlekarstvom, boji, da bodo odkupne cene mleka padle. Mlečne kvote je Evropska unija uvedla leta 1984, ko je bilo obdobje prevelike ponudbe mleka in na tak način omejila proizvodnjo. Slovenija je sistem mlečnih kvot uvedla leta 2005/2006 ob podpisu pristopne pogodbe z EU. Globalno povpraševanje po mleku in mlečnih izdelkih naj bi po predvidevanjih povprečno naraščalo z 2,1-odstotno stopnjo na leto. V Bruslju so mnenja, da bo ukinitev kvot omogočila kmetom izkoriščanje te rasti, zlasti z izdelki z dodano vrednostjo, kot je sir.

Še vedno bodo za proizvajalce mleka v veljavi nekateri podporni ukrepi, kot so neposredna plačila, naložbe preko programov za razvoj podeželja in javne intervencije. Za uspeh slovenskih kmetov na evropskem trgu bo potrebno povezovanje v mlečne verige in predelava surovega mleka v izdelke z dodano vrednostjo. »Nedvomno bodo zmagovalci ukinitve mlečnih kvot integrirani sistemi, države, ki imajo povezano pridelavo in predelavo ter močno integrirane prodajne funkcije, da bodo sposobne najti nove trge. V to smer mora iti tudi Slovenija,« je ob tem povedal strokovnjak Aleš Kuhar.

Zaradi ukinitve mlečnih kvot se lahko ustvarijo dolgoročnejše nestabilne razmere, kljub temu pa evropska komisija ne namerava ponovno uvesti kvot, je pa sprejela nekatere ukrepe, da bi ublažila posledice ukinitve. Slovenski minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan letos med slovenskimi kmeti ne pričakuje krize, ampak je mnenja, da bi se lahko tokom leta cena surovega mleka celo začela zviševati. Za to je treba poiskati nova tržišča kot je Kitajska, ki je pred dnevi odobrila uvoz mlečnih izdelkov iz Slovenije.

Prireja mleka pri nas po podatkih kmetijskega ministrstva znaša približno 600.000 ton na leto. V letu 2011/12, ko so še veljale omejevalne kvote, je 6.883 slovenskih proizvajalcev mleka oddalo 530.573 ton mleka, z neposredno prodajo mleka pa se je ukvarjalo 1596 proizvajalcev, ki so prodali okoli 15.000 ton mleka. Odkupna cena mleka je takrat znašala okoli 30 evrov za 100 kilogramov, letna poraba mleka na prebivalca pa je znašala okoli 219 kilogramov.