Biodinamična kmetija Černelič: Živa zemlja je pogoj za zdravo rast

Biodinamična kmetija Černelič: Živa zemlja je pogoj za zdravo rast

Kljub nadpovprečno toplemu novembru so se nočne temperature za vse svete v Dečnem selu pri Brežicah spustile pod ničlo, škropljenje paradižnika z raztopino baldrijanovega izvlečka pa je obiralno sezono pri Černeličevih podaljšalo še za nekaj časa. Večina nas to zdravilno rastlino pozna po pomirjevalnih lastnostih in vplivu na dober spanec, biodinamiki pa jo uporabljajo tudi za krepitev rastlin, ki ob njeni pomoči brez škode zdržijo do štiri stopinje pod ničlo.

Ko smo se z gospodarjem podali v rastlin­jake, smo se tudi sami prepričali o dobri kondiciji paradižnika, paprike in jajčevcev, ki jih bo poleg drugih vrtnin konec tedna odpeljal na ljubljansko ekološko tržnico. Neogrevani rastlinjaki, ki jih prekriva PVC-folija, ob sončnih dnevih resda akumulirajo precej toplote, s čimer spomladi in jeseni podaljšajo sezono, ko termometer zdrkne do ničle ali malce pod njo, pa se notranja temperatura kmalu približa zunanji.

Černeličevi poleg ekoloških standardov od leta 2013 izpolnjujejo še strožje zahteve blagovne znamke Demeter, s katerimi zagotavljajo, da kmetujejo po biodinamičnih načelih. Tako kot kmetija, ki sta jo pred 23 leti Zvone in soproga Gabrijela na manjši opuščeni domačiji zasnovala na novo, postopoma raste in se zaokrožuje z novimi zem­ljišči in pridobitvami, tako se z nenehnim izobraževanjem in izkušnjami dopolnjuje način dela z rastlinami, živalmi in okoljem. Ukvarjajo se s pridelavo zelenjave, vrtnin in jagod ter redijo med 40 in 45 glav govedi, ki se osem mesecev na leto prosto pase. Del vrtnin in jagode pridelujejo v rastlinjakih, vse nasade oskrbujejo s kapljičnim namakanjem, hišo in manjši rastlinjak, v katerem pridelujejo sadike vrtnin in jagod, pa ogrevajo z eno najsodobnejših toplotnih črpalk, ki izkorišča toploto zemlje na osmih arih površine. Tudi zaradi nje so pri Umanoteri, slovenski fundaciji za trajnostni razvoj, njihovo kmetijo v okviru projekta, ki je potekal v partnerstvu med evropsko komisijo, slovensko vlado in evropskim parlamentom, pred dvema letoma uvrstili med 20 primerov dobre prakse na področju zmanjševanja izpustov ogljikovega dioksida. A zaokroženo gospodarjenje z naravnimi viri, ki so na razpolago na domačiji, je temelj biodinamičnega kmetovanja, pove Zvone Černelič. Najpomembnejša načela so krepitev pridelovalne zemlje z biodinamičnimi preparati, ohranjanje njene živosti s kompostom in kolobar. Černeličevi svoj način kmetovanja in njegove rezultate z veseljem pokažejo vsem, ki jih to zanima, v okviru odprtih dni na kmetiji, Zvone pa je poleg tega kot predsednik društva za biodinamično gospodarjenje Ajda Posavje eden najbolj dejavnih promotorjev biodinamike v Sloveniji. Poleg pridelave zdrave hrane je zanj pomembno poslanstvo izobraževanje potrošnikov in kmetov, saj je po njegovem pogoj za razvoj našega kmetijstva v smer ekološke in biodinamične pridelave.

Živine ne krmijo z žitom

Ko se je zgodaj dopoldne okoli domačije, njiv in nasadov pod tuneli še zadrževala megla, smo se odpeljali do enega od gričevnatih pašnikov v sosednji vasi, na katerem se je v soncu paslo deset krav in teličkov. Živina je kmalu zaznala navzočnost gospodarja in prišla preverit, kaj se dogaja. Kosi kruha, s katerimi jo je privabil k nama s fotografom, so bili izjemen posladek, »sicer pa kar zapišite, da se naše govedo osem mesecev hrani zgolj s svežo travo, pozimi, ko ga premestimo v odprti hlev, pa s senom in otavo, ki ju kosimo na nižinskih travnikih,« je dejal Zvone. »Predlani denimo smo živino gnali v hlev tik pred božičem, in tudi ko je tam, ji prija hlad. Zgodi se, da se v snež­nem metežu krave postavijo na prosto, z zad­njicami proti severu, od koder piha, z njih visijo ledene sveče, one pa nadvse zadovoljno prebavljajo.«

V biodinamiki goveda ne krmijo z žitom, saj presnovo prežvekovalcev zakisa. Za živino sta pomembna čim več gibanja na prostem in dobra krma, brez vsakršnih kemičnih in hormonskih spodbujeval. Pri Černeličevih preživi na pašnikih od aprila do zime in tudi telički se večinoma skotijo na pašnikih. »Pol ure in se postavijo na noge, po treh dneh pa jih že vidimo muliti pašo,« pove Zvone. Imajo krave dojilje pasme limuzin. Ta način reje pomeni, da krav ne molzejo, temveč pri njih, dokler ne povržejo novega naraščaja, pijejo mleko teleta. Černeličevi po pol do tri četrt leta nekaj teličkov in telic oddajo za nadaljnjo rejo. Večina krav teli aprila, ko se začne sveža paša, saj je to najbolj naraven življenjski ritem pri živalih, druge povržejo januarja. H kravam pripustijo bika dva meseca po telitvi, in ker gre proces po naravni poti, ne s pomočjo veterinarja osemenjevalca, je brejost stoodstotna. »Ampak bika na tem pašniku ni,« obotavljivo ugotovim. Seveda ne, razloži gostitelj, saj v čredi ne bi bilo miru, pripeljejo ga le, ko so krave godne.

Pred več kot dvema desetletjema, ko sta s soprogo začenjala na svojem, je bilo pri hiši petnajst glav govedi in takrat je bila pašna reja za starejšo generacijo in okoliške kmete šok. Krave so sodile v hlev, v navadi je bilo dodajanje žitne krme, sploh pa kdo bo živino varoval, so pripominjali. »Še več neodobravanja je izzvalo, ko smo živino začeli puščati na prostem tudi ponoči, počasi pa je tudi okolica začela tolerirati nova spoznanja. Sploh ko se je izkazalo, da paš­na reja pomeni veliko manj zdravstvenih problemov z živino – mimogrede, v naravi je zaradi ravnovesja bolj sterilno kot v zaprtem hlevu,« pojasni sogovornik. Je pa za tak način treba dobro načrtovati pašo in košnjo na razpoložljivem terenu, da je je dovolj za vse leto. Oni imajo pašnike, tudi najete, razpršene v osmih vaseh. In dovolj vode mora biti na njih, iz naravnega studenca ali vodovoda. »V poletni vročini spije krava okrog šestdeset litrov vode na dan, mlekarice tudi po sto,« pravi Zvone in počoha teličko po glavi. »Opazite razliko med njenimi rogovi in rogovi pri oni kravi, pa ne mislim na velikost?« Res, medtem ko ima telička gladke roge, naštejemo pri kravi na njih po sedem odebeljenih obročev. »Z vsako telitvijo si je pridobila enega.« Morda smo s tem spoznanjem korak bliže razumevanju pomena, ki ga imajo v biodinamičnem kmetovanju kravji rogovi kot posredovalci pozitivnih energij, ki prihajajo iz vesolja na zemljo.

Biodinamični preparati, kompost in kolobar

Kar dva izmed osnovnih preparatov za škrop­ljenje pridelovalnih površin v biodinamiki dozorita v izvotljenem kravjem rogu, ki ga ob predpisanem času za več mesecev zakopljejo v zemljo: to sta gnoj iz roga in kremen iz roga. Z dinamizirano raztopino prvega zemljo škropijo pred zimo ali najpozneje marca, s čimer jo krepijo, ohranjajo njeno živost, pozneje pa omilijo posledice suše na rastlinah, medtem ko z raztopino kremenčevega peska, prepariranega v rogu, škropijo rastline v času dozorevanja plodov. S tem pripomorejo, da se hranilne snovi enakomerneje razporedijo po njih. Kremen velja za element svetlobe, zato lahko s svojim delovanjem nadomesti do pet sončnih dni, razlaga gospodar in vzame steklen kozarec s police pred hlevom, katerega vsebina se poblešči v soncu. V nasprotju s kremenom hrani v kroglice stisnjeni gnoj iz roga ter zeliščne kompostne preparate v leseni skrinji, napolnjeni s šoto.

Kaj pa kompost, ga je za njive, nasade jagod in vrtnin dovolj, če so krave večino časa na pašnikih, vprašam. (Tu je treba povedati, da je v biodinamiki, poleg zelenih ostankov rastlin, osnova komposta živalski gnoj, a ko je kompostiranje končano, ga v humusu podobni strukturi sploh ni zaznati.) »Še preveč ga imamo, tri četrt metra slamnatega nastilja, po katerem krave čez zimo hodijo v hlevu, pomeni kar precej mase. Prvo leto jo odložimo v gnojno jamo, drugo pomlad iz nje na travniku oblikujemo kupe, ki jim dodamo posušene kamilice, koprive, rman, regratove cvetove in hrastovo lubje, jih zalijemo z baldrijanom in pokrijemo, tretje leto pa je kompost nared.«

V primerjavi s konvencionalnim kmetovanjem, ki težave na polju rešuje takrat, ko se pojavijo, je bistvo biodinamike preventiva – vsi našteti ukrepi in redno vrstenje rastlin omogočijo, da so te močnejše, odpornejše, zato se bolje upirajo boleznim in škodljivcem, povzame sogovornik.

Pomen opazovanja narave in izkušenj

Se kdaj sprašuje o logiki delovanja preparatov ali priporočenih dni po setvenem koledarju Marije Thun? »Seveda se, zdaj pogosteje kot nekdaj, ko me je najbolj od vsega zaposlovala misel, ali nam bo pridelek omogočil preživetje. Morda si ne bomo nikoli mogli racionalno razložiti čisto vsega, toda pomembnejše se mi zdi, da se o delovanju preparatov ali izbranega časa prepričam sam, iz svojih izkušenj. Že na začetku, še preden smo pri nas prešli v ekološko kmetovanje, smo bili v nasadih jagod zaradi finančne stiske eno sezono prisiljeni opustiti priporočeno škropljenje – in smo preživeli. Najbrž tudi zato, ker je bila kmetija na sveži, do takrat neobdelani zemlji, na kakršni je ponavadi manj težav. A to je bila spodbuda, da sem pozneje več let zavestno preizkušal, kaj pomeni opustitev škropljenja. Pojavile so se tudi težave, npr. pršice v jagodah, ki jim prijajo visoke temperature pod tuneli, pa smo v boju proti njim iskali druge načine – od takrat smo več pozornosti posvečali zračenju rastlinjakov, ki prepreči pregrevanje. Imel sem srečo, da sem v tistem času pri opuščanju škropljenja in iskanju drugačnih načinov varstva rastlin sodeloval z izrednim strokovnjakom za sadjarstvo Francem Kotarjem, ki so ga cenili po vsem Balkanu. Prehod v certificirano ekološko in pozneje biodinamično kmetovanje zato ni pomenil radikalne spremembe, šlo je za postopne korake v smer, za katero sem na podlagi opazovanja narave in izkušenj čutil, da je prava.«

V biodinamiki, pa tudi v ekološki pridelavi, sta pomembna gojenje avtohtonih in udomačenih sort vrtnin in poljščin ter ohranjanje domačega semena, saj so rastline zaradi prilagojenosti okolju zato odpornejše. Pri Černeličevih pridelajo doma kar polovico vsega semena – roko za to ima gospa Gabrijela. Med posebnostmi nam pokaže za naročje velike glave zimskega zelja s tankimi rebri, ki bodo še nekaj časa ostale na njivi. Gre za domačo sorto, ki se odlično kisa in katere seme so nekoč izseljenci s tega konca odnesli s seboj v Nemčijo, po vrnitvi v domovino pa so ga prinesli nazaj. »Lep dokaz, kakšno bogastvo je nekdaj pomenilo,« pravi Gabrijela. Opozori tudi na sorto krompirja agria, katere seme so dobili z biodinamične kmetije v Avstriji in ga zadnja leta sami semenijo. Tako kot pri drugih sortah krompirja, ki jih pridelujejo, imajo pri njem zelo malo težav s krompirjevo plesnijo.

Ker si Černeličevi večinoma sami utirajo tržne poti med kupce, se po drugi strani prilagajajo povpraševanju in »modnejšim« željam – poleg široke palete običajnih vrtnin gojijo denimo tudi pastinjak, sladki komarček, pastilo, vzhodnjaško mizuno, pak choi in mnoge druge.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
onaplus logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

newsletter
onaplus logo

Naročite se
na OnaPlus in izkoristite
25% popust!

NAROČI SE