Kot že ime pove, izhajajo kanarčki s Kanarskih in bližjih otokov. V Evropo so jih prinesli nekje v 16. stoletju mornarji in takrat niso bili prav nič uglednih barv. V naravi živeči so namreč sivozeleni in manjši, kot recimo lišček. Z udomačitvijo in domačo nadzorovano vzrejo pa so nastale nove vrste in tipi kanarčkov. »Poznamo tri vrste kanarčkov, ki jih ločimo po barvi, in sicer so to barvni kanarčki, po stasu – postavni kanarčki, in po petju – to so pevci. Tako vzgojeni so lahko večji in manjši od prostoživečih,« pojasni Viljem Pucer iz Obalnega društva za vzgojo ptic.

Hranjenje je preprosto

Hranimo jih z mešanico različnih semen v pravilnem razmerju, tako da ljubitelju te male ptice ni treba posebej skrbeti, da je ne bi kakovostno nahranil. »Kanarčku je dovolj približno kavna žlička te hrane na dan. Seveda ne odmerjamo dnevne količine, ampak jim napolnimo posodico, ki jo vsak dan spihamo, da odstranimo smeti,« svetuje sogovornik. Dnevno jim lahko ponudimo še list zelenega radiča ali tanko rezino jabolka, tudi vodo jim moramo redno menjati. »Naši ljubljenčki se tudi zelo radi kopajo, in če je le mogoče, jim to večkrat omogočite, saj tako ohranjajo lepo perje. Pozorni moramo biti še na krempeljce, ki jih, ko so predolgi, skrajšamo. Prvič naj to opravi nekdo, ki je v tem vešč, in šele nato poskusite tudi sami. Za kljunček pa običajno ni treba posebej skrbeti.«

Prijatelji tudi deset let in več

Kanarček lahko živi različno dolgo, odvisno od življenjskih razmer. Povprečno pet ali šest let, lahko celo deset in več. »Lahko rečemo, da jih poznamo v vseh barvah: bele, rumene, zelene, oranžne, rdeče, mozaik rumene in rdeče, in seveda lisaste.« Kdor si bo za družbo omislili to ptičico, bo lahko prisluhnil tudi njenim zvokom. »Kanarčkovo petje je lahko zelo različno, zelo glasno ali malo manj. Ko ga kupujemo moramo vedeti, kaj želimo. Melodično in prijetno poje kanarček malinoa, pa tudi haški vrvivevec, drugi so ponavadi glasnejši. Najrajši se oglašajo zjutraj, pravzaprav pa kar čez ves dan.«

Prepih je zanje poguben

Kanarček je zelo družabna ptica in je rad v človeški družbi, vendar sogovornik ne priporoča, da prosto leta po stanovanju: »Njegovo mesto naj ostane kletka, ki ni treba, da je prevelika (35 x 25 x 25 cm), in naj ne bo okrogle oblike. Če je le mogoče, jo postavite v miren del stanovanja in predvsem ne na prepih. Izjemno pomembno je vedeti, da so hitre spremembe temperature za kanarčka smrt!« Viljem še pove, da če želimo pevca, je najbolje, da je kanarček sam, lahko pa sobiva tudi v družbi drugih kanarčkov, a bo potem petja veliko manj. Če pa si že zaželimo dva ali več, je bolje priskrbeti vsakemu svojo kletko in ju med seboj ločiti z neprosojno pregrado.

Zanimivo, da mnogi sploh ne vedo, ali imajo doma samčka ali samičko, saj nepoznavalec zelo težko loči med spoloma. Razlike so minimalne, najlaže pa jih je ločiti po petju, saj samičke ne pojejo. »Tudi po stasu se loči, saj je samček ponavadi bolj eleganten, podolgovat, kot bi bil 'nasajen' na malo daljše nogice,« pojasni njihov ljubitelj. Če se želimo ukvarjati z vzrejo, moramo med drugim prilagoditi kletko, saj mora biti ustrezno večja, najmanj 40 x 35 x 30 cm. Vanjo damo par in vse, kar je potrebno, da samička splete gnezdo, v katero bo znesla štiri ali pet jajčk. Da se bo to res zgodilo, pa je potrebno dovolj svetlobe (vsaj 10 do 12 ur), lahko tudi umetne, ter več jajčne hrane, sadja, radiča in nikakor ne solate! Čas za razmnoževanje pa naj bi bili, tako kot v naravi, pomladni meseci.«

Obiski pri veterinarju so redki

Nujno je skrbeti za kanarčkovo zdravje in dobro počutje. Če se pojavi kakšna zdrav­stvena težava, je treba poiskati pomoč veterinarja, sicer to ni obvezno. Po sogovornikovih izkušnjah pregledi pri veterinarju, če se s kanarčkom dobro ravna, niso niti potrebni. »Predvsem moramo paziti na higieno in pojav ptičjih uši. Proti tem zajedavcem lahko kupimo že pripravljene spreje ali se pa oglasimo pri veterinarju, ki nam bo pomagal,« še ob koncu pogovora poudari Viljem, ki resnično obožuje svoje ptičke, saj so že vrsto let pomemben in nepogrešljiv del njegovega življenja.

Kdor bi rad kaj več izvedel o kanarčkih ali razmišlja, da bi imel te ptičke za hišne ljub­ljenčke, se naj oglasi na naslovu najbližjega društva za vzgojo ptic, ki jih je v Sloveniji kar nekaj. Kontakti so navedeni tudi na splet­ni strani Zveze za vzgojo ptic Slovenije, kjer boste pridobili vse potrebne informacije.