Vloga deževnikov

Ko ob dežju vidijo deževnika na dvorišču, vam že otroci iz vrtca z največjim veseljem razlože njegovo vlogo. Premnogi njihovi starši pa v odraslosti pozabljajo na njihov pomen, saj tudi na domačih vrtovih še vedno uporabljajo konvencionalne metode kmetovanja, ki jim škodijo oziroma zmanjšujejo njihovo število, s tem pa zmanjšujejo rodovitnost zemlje. Deževniki namreč spreminjajo hlevski gnoj, kompost in druge organske snovi v tleh v tako obliko, iz katere lahko potem s pomočjo mikrobov nastane za rastline dostopna hrana.

Vzrok, da deževniki ob dežju prilezejo iz zemlje, je to, da se ob obilnih padavinah prst razmoči in zalije njihove rove. Da se ne bi zadušili (dihajo skozi kožo), prilezejo na plano.

Pri ekološki pridelavi dvakrat več deževikov kot v konvencionalni
V zdravi zemlji je mogoče najti povprečno 400 deževnikov na kvadratni meter, njihova teža na hektaru zdrave zemlje pa je okoli 4 tone. Ti deževniki požrejo 18 ton zemlje letno. Njihovi iztrebki so v vrtu svojevrsten zaklad. Vsebujejo petkrat več dušika, sedemkrat več fosforja in enajstkrat več kalija kot okoliška prst. V prebavilih deževnika biva množica glivic in bakterij, ki so simbionti in poskrbijo za kopičenje mineralov. Deževniki lahko v enem letu proizvedejood  30 do 100 ton iztrebkov na hektar, ki predstavljajo odlično gnojilo. Z vnašanjem odmrle organske snovi v tla izboljšujejo njihovo kakovost. V treh mesecih lahko vnesejo do 90 odstotkov vsega listnega opada, je v reviji Gea poročal naravovarstvenik Anton Komat.

Za učinkovitejše delovanje deževnikov mora biti zemlja vedno prekrita z rušo ali odmrlo organsko snovjo zelnatih rastlin. To je še posebno pomembno v jeseni, ker deževniki lahko opravljajo koristno delo tudi pozimi, če jih gosta ruša varuje pred najhujšim mrazom. Poleg pesticidov vplivata na zmanjšanje števila deževnikov tudi obračanje zemlje (oranje, prekopavanje) in pridelava vrtnin, za katerimi ostane na zemljišču zelo malo rastlinskih ostankov, več let zapored.

V poskusih so dokazali, da je v zemlji obdelovalnih površin, na katerih poteka ekološka pridelava (brez mineralnih gnojil in sintetičnih pesticidov), bistveno več deževnikov. Njihovo število je za kmetijske strokovnjake pomemben kazalec rodovitnosti pridelovalne zemlje. Na mariborski Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede so okoljske vplive različnih oblik kmetovanja med drugim preverjali z raziskavo o številu, masi in vrstah deževnikov v tleh. Po spravilu zelja iz ekološke pridelave so ugotovili, da jih je v tleh s konvencionalno pridelavo pol manj kot v tleh z ekološko pridelavo, podobne rezultate pa so dale tudi številne raziskave v svetu.

Raziskava o britanskih deževikih
Pred kratkim pa so v Veliki Britaniji objavili rezultate obsežne študije OPAL, v kateri so opazovali okoljske parametre v v mestnih in vaških okoljih. Več kot pol milijona prostovoljcev je tako v svojem okolju zbiralo podatke, na podlagi katerih so znanstveniki sestavili sliko o biotski raznolikosti, onesnaženosti, kakovosti tal, zraka in voda v gozdovih, vrtovih, obcestnih drevoredih, parkih, rekreacijskih površinah in otrošklih igriščih.

Ena od raziskav znotraj tega je podrobno raziskala tudi tla in obstoj deževnikov v teh okoljih. Rezultate je prispevalo več kot 4200 raziskovalcev, največ šolskih skupin. Ugotovili so, da na Otoku živi 26 vrst deževnikov. Izkazalo se je, da so tem talnim prebivalcem najbolj naklonjeni prav domači vrtovi. Tu so jih v povprečju prešteli največ in tudi vrstna raznolikost je bila največja. Po pričakovanjih so prednjačili vrtovi v vaškem okolju pred mestnimi vtovi, presenetljivo pa je bilo deževnikov več v prsti gozdov v bližini mest kot na podeželju.

Domnevni razlog za to naj bi bil po mnenju raziskovalcev višji pH prsti v urbanih gozdovih.

V posameznem habitatu  (življenjskem okolju) so poročevalci najpogosteje našli 3 ali 4 različne vrste, v nekaj primerih pa so zasledili kar ducat vrst deževnikov. Zadostovalo je, so v vsakem habitatu prekopali 20 krat 20 cm 10 cm na globoko, saj se deževiki skoraj nikoli ne zadržujejo globlje.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE