Izolacije in fasade: Brez zimske vlage in poletnega pregrevanja

Izolacije in fasade: Brez zimske vlage in poletnega pregrevanja

Poleg investitorjev v večje novogradnje se za prezračevano fasado odloči vse več zasebnikov z manjšimi objekti. Kljub višji ceni se vložek hitro povrne, saj zunanje obloge hiš in blokov ob pravilnem prezračevanju ni treba pleskati in obnavljati vsakih nekaj let. Prezračevalni kanal namreč jamči, da je fasada paroprepustna.

V času gospodarske krize, ko marsikdo skrbno premisli, kako bo zapravil še zadnji cent, bi pričakovali, da bodo investitorji in lastniki objektov zunanje stene svojih nepremičnin pretežno prekrivali z manj kakovostno in cenejšo fasado. Vendar se je ravno takrat, ko ni denarja za razmetavanje, pametneje odločiti za sicer dražjo, a trajnejšo različico, ki je ni treba vsakih nekaj let na novo barvati zaradi posledic vlage. Takšne so prezračevane fasade, ki stanejo povprečno deset odstotkov več kot kontaktne, a je pri njih energijski prihranek precej večji. Prihranek za investitorja pa je tudi v tem, da mu fasade ni treba toliko obnavljati. Prezračevana fasada je namreč preprosta za vzdrževanje in ima pričakovano dolgo življenjsko dobo.

Zračni notranji prostori

Dobro prezračeni objekti, v katerih se ne zadržuje vlaga, so pomemben element kakovostnega bivanja v notranjih prostorih, kjer se večina ljudi zadržuje pretežni del dneva. Sploh v zimskih mesecih, ko ne zračimo toliko kot v toplejših mesecih, je zaradi vlaž­nosti večja možnost nastanka alg in plesni. Nevšečnosti, povezane z vlago, se zaradi toplotne izolacije bolj pojavljajo na novejših objektih. Medtem ko starejši objekti večinoma niso toplotno izolirani, je to pri novejših tako rekoč nujno. Pri starejših objektih brez toplotne izolacije toplota iz ogrevanih notranjih prostorov prehaja skozi steno in tako nenehno suši njen zaključni sloj. Plesen se ob dobrem ogrevanju prostorov skoraj ne more pojaviti.

Pri novejših objektih z nepredušno toplotno izolacijo pod fasado je sicer izguba toplote minimalna, zato pa se pojavljajo druge težave, predvsem povezane z vlago. Zunanji del fasade se ob takšni izolaciji dolgo suši ali se sploh ne. Prav zaradi tega se lahko razvijejo mikroorganizmi, kot so alge in plesen. Alge se širijo z vetrom, zato jih lahko vidimo povsod. Dovolj je, da imajo prave razmere za razmnoževanje, kot sta vlažnost in svetloba. Plesen pa se tako ali tako pojavi vsepovsod, kjer je material dovolj vlažen. Za razvoj mikroorganizmov so še posebno primerne senčne lege.

Prednost prezračevane fasade

Da se zaradi toplotne izolacije pod fasado ne bi pojavljala vlaga, se lahko odločimo za prezračevano fasado, katere prednost je predvsem v tem, da ima med toplotno izolacijo in zaključnim fasadnim slojem še prezračevalni zračni sloj. Fasadna obloga se ne dotika zunanjega zidu, temveč je od njega za nekaj centimetrov odmaknjena. Prav zračni kanal je eden najpomembnejših elementov, saj je od njega odvisna paroprepustnost. Na spodnji strani ima odprtino za zajem zraka, na vrhu pa za izpust zraka iz kanala. Zato pri pravilni izvedbi v zimskih mesecih skoraj ni nastajanja kondenza, v poletnih pa prezračevana fasada preprečuje segrevanje pod zunanjo oblogo.

Razlog za odločitev za prezračevano fasado je pogosto estetski, saj kakovostna fasada iz boljših materialov v daljšem časovnem obdobju bistveno ne spremeni videza. »Prezračevane fasade so značilne predvsem za javne oziroma poslovne objekte, pri katerih je pomembno doseči določen estetski vidik, na strošek investicije pa se gleda tudi z vidika vzdrževanja objekta v njegovi življenjski dobi,« pojasnjuje predstavnik podjetja Ursa Peter Kostrevc in dodaja: »Pogosto so prezračevane fasade tudi dražje in zato manj dostopne za širšo uporabo pri manjših objektih. S hitrim razvojem montažne gradnje in vse večjo priljubljenostjo lesa, ki se lahko uporabi za zunanjo oblogo, pa se bolj uveljavljajo tudi pri enodružinskih hišah, vilah …« Nada Uratarič iz podjetja Ursa pa kot razlog za odločitev za prezračevano fasado navaja: »Strokovno tehnično gledano k odločitvi pripomorejo manjše toplotne obremenitve objekta in boljše odvajanje vlage iz objekta. Izboljšana je tudi njegova zvočna zaščita.«

Tehnična izvedba

Nič ne pomaga, če imamo kakovostne materiale za prezračevano fasado, če je izvedba nepravilna. Kljub ceni in kakovosti se ob nepravilnem pristopu lahko pojavi nadležna vlaga. »Pravilna izvedba prezračevane fasade zahteva skrbno pripravo podkonstrukcijskega sklopa, ki bo nosil fasadno oblogo, natančno izvedeno izolacijsko oblogo iz ustreznega negorljivega toplotnoizolacijskega materiala in po potrebi njegovo zaščito s folijo, zadosten prezračevalni kanal ter na koncu kakovostno in predvsem trdno fiksiranje izbrane fasadne obloge,« tehnične podrobnosti opisuje Primož Bernard iz Knauf Insulation. Najprej je treba preveriti ravnost nosilnih fasadnih zidov, na katere se vgradijo nosilci in vertikalni podkonstrukcijski elementi. Nanje se pritrdi toplotna izolacija, ki se mora tesno prilegati vsem konstrukcijskim materialom. Na površine izolacijskih plošč se običajno doda stekleni voal, ki poleg tega da varuje pred dežjem, preprečuje tudi preveliko prepihovanje toplotne izolacije. Na koncu sledi še zaključna obloga.

Podkonstrukcija je lahko lesena ali kovinska, čeprav se dandanes najbolj uporablja aluminijasta. Širina prezračevalnega sloja med fasadno oblogo in toplotno izolacijo je odvisna tudi od geometrije objekta. Na koncu se fasadna obloga pritrdi z vijaki ali kovicami, lahko pa tudi z lepljenjem ali obešanjem plošč iz različnih materialov.

Pomemben je tudi material za izolacijo prezračevane fasade. Najpogosteje se uporablja izolacija iz mineralne volne, ki se odlikuje po lahkosti, prilagodljivosti, vodoodbojnosti in negorljivosti. »V sistemih prezračevanih fasad se uporabljajo negorljive mineralne izolacije, največ steklena in kamena volna. Za izboljšanje toplotnih in higrometričnih last­nosti, pa tudi zaradi dimenzijske stabilnosti in trajnosti priporočamo kameno volno. Kamena volna je prav tako odlična zaščita pred hrupom,« dodaja Nada Uratarič.

Zunanja fasadna obloga

Na koncu je za pravilno izvedbo treba izbrati primeren material za zaključni sloj fasade, ki je najbolj izpostavljen vremenskim razmeram. Kot razloži Peter Kostrevc, se pri modernih zgradbah, kot so nebotičniki, za zaključek prezračevalne fasade najpogosteje uporablja steklo. Če ne gre za novogradnjo, temveč za starejše monumentalne stavbe, se uporablja tudi kamen: »Pri večstanovanjskih in stanovanjskih objektih pa so primerni les (macesen), keramika ali impregnirane lesene plošče, odporne proti vremenskim vplivom. Vedno ima končno besedo pri izbiri zaključnega sloja arhitekt.«

Zaradi trajnosti in finančnega prihranka se za prezračevane fasade odločajo predvsem graditelji večjih objektov, oziroma kot pravi Primož Bernard: »Slovenska arhitektura pozna prezračevane fasade predvsem na poslovnih stavbah. Seveda se pojavljajo tudi pri drugih tipih stavb, v individualni stanovanjski gradnji pa največkrat zgolj kot kombinacija s klasično kontaktno fasado.«

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
onaplus logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

newsletter
onaplus logo

Naročite se
na OnaPlus in izkoristite
25% popust!

NAROČI SE