To uničenje za EU predstavlja ogromne socialne in gospodarske izgube. Samo opraševanje rastlin, ki ga opravljajo žuželke, zlasti čebele, to v Evropi izrazito upada, ima v EU ocenjeno gospodarsko vrednost 15 milijard evrov na leto.

Polna ocena učinkov nove strategije v tem trenutku še ni mogoča, prav tako niso še znani stroški. Študija Ekonomika ekosistemov in biodiverzitete (The Economics of Ecosystems and Biodiversity - TEEB), na katero se opira tudi nova evropska strategija za biodiverziteto, je sicer že pred petimi leti postavila zahtevo, da je treba vrednost ekosistemskih storitev izraziti v denarju, potem pa to vključiti v vse politike. Vključitev prave ekonomske vrednosti biotske raznovrstnosti v sprejemanje odločitev bi vodila v bolj trajnostne odločitve potrošnikov in proizvajalcev. Tako industrija kot potrošniki morajo začeti trajnostno uporabljati naravne vire, kar vključuje tudi učinkovito rabo surovin.

»Sedanji ekonomski sistem ne vrednoti nič od tega, vse je brezplačno. Če nečemu ne pripišeš vrednosti, potem s tem delamo kot svinja z mehom. Zato je zgolj to, da vemo, koliko je kaj vredno, že veliko,« pravi klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. Dodaja, da se s tem sicer ukvarja cela veja ekonomije in cela vrsta šol.

Zakaj določiti ceno opraševanja?

»Imaš denimo en travnik. Cena ekosistemske storitve bo povedala, kako iz tega travnika iztržiš največ. Ni nujno, da ga preorješ in posadiš pšenico, lahko nanj postaviš čebelnjak. Čebele iz njega bodo oprašile sosednje sadovnjake in polja, in to bo družbeno bolj koristno kot njiva s pšenico,« pojasnjuje Kajfež Bogatajeva.

Žuželke opraševalci po študijah zagotavljajo milijardne koristi. Za leto 2005 je gospodarska vrednost naravnega opraševanja na svetu ocenjena na 153 milijard evrov. To znaša 9,5 odstotka svetovne kmetijske proizvodnje hrane.

Celoten članek si lahko preberete na www.delo.si, objavljamo pa tudi nasvete, kaj lahko za varovanje opraševalcev naredijo vrtičkarji sami!