Vrtni maj je vedno povezan s pomenljivimi pojmi: ledeni možje, paradižnik in druge toplotno občutljive plodovker ter balkonsko cvetje. Nastopajo tudi prvi rdeče obarvani pridelki z domačih gredic in dreves: redkvice, jagode in češnje. Vremenske skrajnosti nam tudi v tem delu leta ne prizanašajo, a vrtičkarji smo kljub temu nagnjeni k prehitevanju. Ker nas lahko še do srede maja obišče zmrzal, ne bo odveč upoštevati tradicionalnih priporočil, ki do takrat odsvetujejo sajenje paradižnika, paprike, kumar, njihovih sorodnic in občutljivega balkonskega cvetja.

Okrasni vrt

Maja lahko še vedno poskrbimo za lepo travno rušo: pregrabimo jo, prezračimo, uničimo plevel in mah, pognojimo in po potrebi dosejemo s primerno travno mešanico. Prva polovica meseca je zelo primerna, če želimo zasnovati trato povsem na novo, poznejše setve so bolj tvegane zaradi prehitrega izsuševanja tal. Za setev morajo biti tla dobro poravnana in imeti drobno grudičasto strukturo z veliko humusa. Priprava podlage je priporočljiva vsaj 14 dni pred setvijo, da se poleže. S travo posejana površina mora imeti ves čas dovolj vlage. Če ni dežja, površino zalivamo tako, da jo obilno, vendar z blagim pršenjem, namočimo vsaj do globine 10 centimetrov. Če zalivamo z močnim curkom iz cevi, da bi porabili manj časa, bomo povzročili erozijo, voda pa bo s površine odtekla vstran.

Maja lahko še vedno sadimo trajnice, najbolje tiste v lončkih oziroma s koreninsko grudo, pri katerih ni nevarnosti izsušitve. Sadimo tudi okrasne čebulnice za poletno in jesensko cvetenje, kot so dalije, lilije, kane, gladiole ... Podobno kot so ledeni možje (od 12. do 14. maja) pomembni pri sajenju plodovk, se jih tradicionalno držimo tudi pri zasajanju balkonskih korit, saj večino kombinacij predstavljajo na pozebo občutljive cvetice.

Seveda ne smemo zanemariti okrasnih rastlin, ki so svoj »pomladni ples« za letos že odplesale. Ko tulipani odcvetijo (velja tudi za druge čebulnice), potrgamo odcvetele cvetove, da rastlinam ne bodo jemali hrane in da se bodo čebulice čim bolj okrepile za prihodnjo sezono. Zato tudi listov ne režemo, dokler se ti povsem ne posušijo.

Če nismo še obrezali spomladi cvetočih grmovnic, storimo to čim prej. Sproti tudi odstranjujmo odcvetele cvetove rododendronov, azalej in vrtnic.

Zelenjavni vrt

V zelenjavnem vrtu bomo maja imeli veliko dela. Kaj bomo najprej sadili in sejali? Za ti opravili je čas takrat, ko tla niso razmočena in se dajo lepo obdelovati. 

Sejemo lahko nizki fižol, vendar se z njim ne mudi, saj rodi že v dveh mesecih in bomo lahko setev večkrat ponovili. Visoki fižol potrebuje nekoliko več toplote, zato počakajmo vsaj do prve tretjine meseca. S setvijo visokih sort se ne splača hiteti tudi zato, ker cvetijo šele takrat, ko se dan skrajša na manj kot 14 ur, torej julija. Fižol gojimo na tretji ali četrti poljini, na gredah, ki jih že tri leta nismo gnojili s hlevskim gnojem. Nizki fižol tudi drugih gnojil ne potrebuje, visokemu pa lahko dodamo do 2 litra komposta na kvadratni meter.

Če vam krompirja še ni uspelo posaditi, je v začetku maja še vedno čas zanj, le nekoliko pozneje bo primeren za izkop. Sicer pa lahko sejemo peteršilj in korenček, rdečo peso, sladko koruzo, radič sorte tržaški solatnik za rezanje, blitvo in poletne sorte solate. Tudi za novozelandsko špinačo ni prepozno, če se v vrtu ni zasejala sama, dobro pa je njeno trdo seme vsaj za kak dan prej namočiti v kamiličnem čaju ali vodi.

Za sadike, ki jih nameravamo vzgojiti na prostem, sejemo pozno zelje, cvetačo, ohrovte, pozni brokoli in zimski por. Prav tako ta mesec na prosto presajamo gomoljasto in listno zeleno, spomladansko solato, poletni por, trajna zelišča – te rastline niso tako toplotno občutljive kot plodovke.

Od njih se največ pozornosti vrti okoli paradižnika: tako za sajenje te plodovke kot paprike ter čilijev je v začetku maja prezgodaj, razen v rastlinjakih, saj izvirajo iz toplih krajev. Posadimo jih šele, ko mine zadnja nevarnost pozebe, kar je po ljudskem izročilu po ledenih možeh, ki se poslovijo 14. maja. Še bolj od naštetih plodovk so na mraz občutljive lubenice, jajčevci in kumare. Seme bučk in kumar lahko zaradi hitre rasti posejemo kar na grede, namesto da bi kupovali sadike: v začetku maja lahko posejemo bučke, kumarice pa šele po sredini meseca.

Ker maja vse vrtnine intenzivno rastejo, je zelo pomembno tudi okopavanje (oz. rahljanje zemlje), ki da rasti večji zagon kot dognojevanje. Pomembno je, da ga po padavinah, ki zbijejo zemljo, ponavljamo, a ko se tla osušijo. Zbijanje tal precej zmanjšamo z zastiranjem tal s pokošeno travo, slamo ali zelenimi deli rastlin, poleg tega pa zastirka pripomore, da se tla manj izsušujejo.

Sadovnjak

Vrtne jagode so najbrž že v polnem cvetu in se veselimo skorajšnjih plodov. Dobro je, če te zaščitimo pred prebrisanimi kosi, ki nas pogosto prehitijo. Nad gredico z jagodami zato postavimo loke in čeznje napnemo mrežo proti pticam. Podobno lahko pred obarvanjem plodov zaščitimo ameriške borovnice.

Med vrtičkarji obstaja pogosta zmota o vlogi rumenih lepljivih plošč proti žuželkam  v sadovnjaku, zato jih razobešajo v cvetoče krošnje sadnih dreves in jih pozneje kar pustijo v njih. Ko drevje cveti, namreč ne koristijo ničemur, so pa past za čebele in druge koristne žuželke. V domačem sadovnjaku rumene plošče sodijo samo na češnjeva drevesa, ko začno plodovi rumeneti. Obvezno jih odstranimo takoj po obiranju. V krošnjo večjega drevesa obesimo okrog 10 enakomerno razporejenih plošč. Uporabljamo jih samo za sorte češenj, ki zorijo srednje pozno in pozno, medtem ko zgodnje nikoli niso črvive. 

Sadno drevje in grmasto jagodičevje maja dognojimo z dušičnimi gnojili, redno čistimo kolobar pod krošnjo, drevesa pa preventivno škropimo proti boleznim: jablane denimo proti pepelasti plesni, ki se ob dvigu temperatur najpogosteje pojavlja na mladih poganjkih in listih, in škrlupu. Pepelasto plesen obvladujemo tudi z izrezovanjem okuženih poganjkov (videti so zakrneli in kot posuti z moko). Konec maja že lahko začnemo redčiti preštevilne plodove na sadnem drevju. To seveda velja tam, kjer sadnih dreves ni prizadela pozeba, pozebli, zakrneli plodiči namreč sami odpadejo.

Posebno pozornost posvetimo na novo nasajenemu jagodičevju in sadnemu drevju, ki še nima globoko vraščenih korenin. Del vremenskih skrajnosti, ki se vrstijo v zadnjih letih, je namreč tudi hitro izsuševanje tal. Ne zalivamo tako pogosto kot vrtnine, temveč raje tedensko ali na štirinajst dni, pa takrat obilno, z vedrom vode, kolobar pa prekrijemo z zastirko.