S čim začnete, ko se lotite novega projekta zasnove interierja?

Z intuicijo. Ko pridem v določen prostor, takoj začutim, katera je ključna poteza, ampak to je zato, ker po določenem času obvladaš oblikovalsko orodje. Interier, ki ga imam rada, ki ga delamo v biroju, temelji na tem, da pri naročniku najdem motiv, ob katerem začutim zgodbo. To zgodbo pravilno umestim v prostor – in tu pristopam s svojo intuicijo. Vedno se izkaže, da je prvi občutek vedno pravi.

Ljudje pridejo v biro pripravljeni, veliko bolje razumejo, kako pomembno je, da si ustvarijo dom, v katerem bodo uživali, ne pa zgolj zapravili veliko denarja, pa hkrati bili nezadovoljni.

Kako vas je zaznamovalo življenje na Japonskem?

Japonska mi je spremenila življenje. Ko sem tja prišla, sem čutila izgubljenost in naivnost, saj nisem še nič vedela o njihovi kulturi. Ta izkušnja mi je dala inspiracijo ali pa norost, da sem, ko sem se vrnila v Slovenijo, ustanovila svoj biro.

Ali se je pri nas v dvajsetih letih kaj spremenil odnos do interierjev, bivanja?

Zelo, ozaveščenost je veliko boljša kot nekdaj, na to imajo močan vpliv tudi socialna omrežja. Ljudje pridejo v biro pripravljeni, veliko bolje razumejo, kako pomembno je, da si ustvarijo dom, v katerem bodo uživali, ne pa zgolj zapravili veliko denarja, pa hkrati bili nezadovoljni.

Ali se je spremenil tudi vaš način dela v teh letih?

Upam, da se je. Osnovno, kar definira mene in biro, je preprosto dejstvo, da imamo radi ljudi. To nas inspirira, v tem uživam in sem odprta do ljudi. Vsak projekt je izziv, predstavljam si, da bo izziv tudi, ko bom stara 75 let. Če delaš vse po svoji meri, ti postane dolgčas.

!!galerija!!

Kakšen pečat puščate v interierjih, ki nastajajo v vašem biroju?

Skozi vsakodnevno življenje poskušamo vzpostaviti neko višjo estetiko. Snujemo butične zgodbe, prilagojene naročnikom. Pri našem delu sta ključni iskrenost in kontinuiteta. Največja vrednost in potencial biroja je v timu, ki je homogen in diha skupaj.

V začetku sem svojo vlogo v biroju videla zlasti v pridobivanju posla. Šele po približno treh letih sem tudi sama začela delati.

Kaj je bil prvi projekt, ki ste se ga lotili kot arhitektka, oziroma prvi, ki vas je zaznamoval?

Prvi projekt, ki je imel neko težo, je bil prenova vhodne avle upravne stavbe Petrol leta 2006. Pri tem projektu sem prvič začutila, da je to prava pot. V začetku sem svojo vlogo v biroju videla zlasti v pridobivanju posla. Šele po približno treh letih sem tudi sama začela delati. Videla sem, da ni težava v tem, da nisem sposobna, ampak da razmišljam na drug način. Ko sem končala fakulteto za arhitekturo, sem bila namreč prepričana, da sem nesposobna in bom le usmerjala usposobljene arhitekte v biroju.

Kaj vas je prepričalo o nasprotnem?

Ko sem eno leto živela na Japonskem, sem delala v biroju Structural Design Group (SDG) in ugotovila, da mi kar gre. Ko sem bila prisiljena sama delati, sem začela v tem uživati. Imela sem težave z dvodimenzionalno predstavo prostora. To se je spremenilo, ko se je uveljavilo prostorsko predstavljanje v 3D-tehniki. Moja pot do cilja je bila prej drugačna. Spoznala sem, da način, ki smo ga imeli na fakulteti, ni bil takšen, ki bi mi ustrezal, ko sem našla svojega, je snovanje interierjev postalo to, kar sem si želela že od 12. leta.

Spoznala sem, da način, ki smo ga imeli na fakulteti, ni bil takšen, ki bi mi ustrezal, ko sem našla svojega, je snovanje interierjev postalo to, kar sem si želela že od 12. leta.

Ali je po dvajsetih letih čas za širitev v tujino?

Absolutno. Hrepenim po novih izzivih, novih načinih razmišljanja, novem znanju in sveži energiji. Zagotovo bo bolj zahtevno, a me tega ni strah.

Omenili ste, da se odpravljate v London. Zakaj prav to mesto?

Za to odločitvijo je tudi moja osebna zgodba. Moja babica in dedek sta po vojni dve leti živela v Londonu, ki ga tudi sama obožujem. To pa se je razvilo tudi iz dejstva, da 13 let prijateljujem z Mikeom Jenkinsom, ki me je seznanil z arhitekti biroja Squire & Partners, s katerimi smo že nekajkrat sodelovali. Ti nam bodo v Londonu odstopili pisarno, kjer se bomo lahko sestali s potencialnimi naročniki. Nič ne pričakujem, a čutim, da nekaj bo.

20 let biroja GAO arhitekti
Biro GAO arhitekti poleg Petre Zakrajšek sestavljajo arhitektke Tjaša Najvirt, Sara Hočevar, Urška Leban, Katarina Mravlja in Karmen Slapar. Za PR in promocijo pa skrbi Pia Prezelj. Dvajseto obletnico delovanja bodo zaznamovale s predstavitvijo v Londonu, med drugim s predstavitvijo 22. oktobra ob 18. uri na Veleposlaništvu Republike Slovenije v Londonu.