Stanovanje, skupaj s teraso veliko 113 kvadratnih metrov, je ponujalo dobro tlorisno zasnovo, zato bistvenih posegov vanjo ni bilo. Razdeljeno je na zasebni del, kjer so spalnica in dve otroški sobi, ter bivalni del s kuhinjo, jedilnico, dnevno sobo in izhodom na teraso.

Dizajnerski pečat daje stanovanju vpadljiva stena, obložena s keramiko, ki spominja na teraco in hkrati združuje barve, ki se pojavljajo v vseh prostorih. Stena, odeta v keramiko, se začne že v predsobi, kjer so jo dopolnili z ogledalom in visečo odlagalno polico slovenskega oblikovanja, in nadaljuje v osrednji bivalni prostor.

V predsobi je še garderobna omara z nišo, oblečeno v temnejši odtenek lesa, namenjena sedenju oziroma preobuvanju.

Vsakodnevno življenje štiričlanske družine teče v osrednjem bivalnem prostoru. »Last­nika sta želela prostor, v katerem bo to mogoče,« pravi arhitektka Petra Zakrajšek. Ob tem pa so se znašli pred vprašanjem: ali umestiti delovni otok ali ne?

»Čeprav je kuhinjski otok postal ključen sociološki element v sodobnem stanovanju, bi v tem primeru družino z njim preveč omejili. Skupna odločitev je bila, da postavimo kuhinjo brez delovnega otoka, saj bi preveč utesnil prostor. Njegovo vlogo socialnega povezovalca pa je prevzela jedilna miza,« pojasnjuje arhitektka.

Zdaj je torej središče jedilna miza, za katero se dogaja vse: družina obeduje, otroka pišeta domače naloge, se družijo, posedajo z obiski ... »Ta del je oblikovan tako, kot da bi otok bil, čeprav ga ni,« dodaja sogovornica. Leseno jedilno mizo dopolnjujejo viseča svetila Aim, ki sta jih za italijanskega proizvajalca Flos oblikovala brata Ronan in Erwan Bouroullec.

!!galerija!!

Kuhinja je oblikovana v obliki črke L. Na eni strani so spodnje in zgornje omarice z gladkimi ličnicami brez ročajev, na drugi visoke omare od tal do stropa, ki skrivajo tudi shranjevalno nišo, v kateri je prostor za vse aparate in kuhinjske pripomočke. Niša je lahko odprta ali zaprta, ta visoki kuhinjski niz pa se nadaljuje v knjižno omaro. Bivalni prostor zaznamuje tudi sedežna garnitura, ki omogoča sedenje na obeh straneh. Ta del stanovanja se nadaljuje na teraso, ki postane njegov podaljšek, ko se odprejo velika okna.

Spalnica je zasnovana minimalistično. Stena za vzglavjem postelje je siva, prav tako oblazinjeni del postelje. Videz dopolnjujejo bogate žametne zavese v petrolejsko zelenem odtenku, podobo pa zaokroži fotografija slovenskega fotografa Saše Hessa.

Parket je po vsem stanovanju enak, in sicer gre za dimljen hrast v nekoliko temnejši različici z grčami.

Osvetlitev sledi poudarkom v prostoru. Z linijsko osvetlitvijo so poudarjali niše, tudi v kuhinji je osvetlitev linijska, osrednje svetilo nad jedilno mizo po besedah arhitektke predstavlja dinamiko življenja družine, za piko na i pa je dizajnerska luč na keramični steni.

Lastnika sta si želela umirjeno naravno barvno shemo, ki je nekako večna. Keramika na steni je bila barvno izhodišče za takšne odtenke. »Želeli smo ustvariti interier, ki je glamurozen v smislu prostora, umirjen v sivo-bež barvni paleti in topel s teksturo, vse drugo pa naredijo dodatki in zlasti življenje družine,« pojasnjuje Petra Zakrajšek, prepričana, da je nastal dinamičen, moderen in hkrati zelo uporaben interier.

»Nikoli ne pristopamo trendovsko – sledimo trendom, nismo pa s tem obremenjeni,« še poudarja arhitektka. Zgodbe interierjev, ki jih snujejo, navdihujeta prostor in način življenja naročnikov.