»Sodobna kuhinja običajno skupaj z jedilnico in dnevno sobo tvori večji odprt in povezan bivalni prostor. Zaradi tega jo je treba tako estetsko kot funkcionalno razumeti kot del večje celote. Ker gre za enega bolj uporabljanih prostorov, velja razmisliti, kako bi vedno ostala na pogled urejena,« pravi arhitektka Nina Štajner. To po njenih besedah lahko dosežemo z žepnimi vrati, s katerimi nepospravljeno kuhinjo preprosto zapremo. K njeni estetiki pripomorejo tudi vgradni gospodinjski aparati, ki tako postanejo skoraj neviden del kuhinjskega elementa. »Pri umeščanju kuhinje je dobro načrtovati tudi hiter dostop od vhoda, saj nam bo to olajšalo nošenje težkih vrečk. Zlasti v manjših stanovanjih ni prostora nikoli dovolj, zato velja kuhinjo načrtovati kar se da smotrno in izkoristiti prav vsak kotiček. Omarice naj segajo do stropa, kote zapolnimo s kotnimi elementi, prostor pa vizualno povečajo tudi nežne barve, dobra osvetlitev in premišljena uporaba ogledal,« svetuje arhitektka, kako pravilno in funkcionalno organizirati kuhinjo.

PREBERITE ŠE: TRI DOMAČE KUHINJE: KAKŠNE SO SLOVENSKE KUHINJE?

Novi trendi v kuhinjah
Arhitektko Nino Štajner smo povprašali tudi o trendih v kuhinjah, ki se kažejo letos. »Pri modernih kuhinjah je mogoče zaslediti več bogato rezkanih front, obdelav z lesenimi letvicami, dramatičnih ročajev iz temnejše brušene medenine, pultov iz močno kontrastnega rjavkastega ali modrega marmorja, detajlov iz rebrastega stekla ali ratana,« odgovarja arhitektka. Pri naboru barv pa je, kot še pravi, veliko nežnih smetanastih odtenkov in razkošnih zamolklo zelenih in modrih tonov.

Delovni trikotnik za učinkovito rabo prostora

Razporeditev kuhinjskih elementov naj bi bila vedno takšna, da z njo dosežemo optimalno funkcionalnost in da nastane prijeten ambient. Kuhinjo bi morali načrtovati po tako imenovanih delovnih centrih: shranjevanje živil, priprava živil, kuhanje in peka, shranjevanje kuhinjske posode in pripomočkov ter čiščenje posode. Ti delovni centri naj bodo organizirani v enakem zaporedju, kot teče postopek priprave hrane. Osnovno izhodišče je tako imenovani delovni trikotnik. »Gre za klasično razporeditev funkcijskih elementov v kuhinji: hladilnika, korita in kuhališča, ki naj bi bili v idealnih razmerah umeščeni v trikotnik. Ta umestitev elementov omogoča najbolj učinkovito izrabo prostora in je hkrati najbolj estetska. Vsaka stranica trikotnika naj bo dolga najmanj 1,2 metra, skupni seštevek stranic trikotnika pa naj bo minimalno štiri oziroma največ osem metrov. Prehodnost med elementi trikot­nika naj bo neovirana, prav tako naj je ne zmotijo visoke omarice ali glavni prehod skozi prostor,« pravi Štajnerjeva in dodaja, da se v manjših kuhinjah, kjer razporeditev v obliki trikotnika ni mogoča, lahko elementi postavijo linijsko. V tem primeru naj se zvrstijo hladilnik, nato korito in na koncu kuhališče, med njimi pa naj bo vsaj malce prostega pulta.

!!galerija!!

Koliko delovne površine potrebujemo?

V funkcionalno oprem­ljeni kuhinji potrebujemo na pultu tri proste površine. Prva je tik ob hladilniku ali shrambi in je namen­jena za odlaganje hrane. Če smo v stiski s prostorom, je lahko zelo majhna. Druga je glavna delovna površina, ki mora biti med koritom in kuhalno ploščo, tretja pa je servirna površina na drugi strani kuhalne plošče. »Delovna površina naj bi bila v idealnih razmerah enakomerno razporejena po celotni kuhinji. Ob hladilniku naj bi bilo (na strani ročaja) približno 40 cm pulta, na katerega odložimo živila. Korito naj bi imelo na vsaki strani od 40 do 60 cm prostega pulta, prav tako kuhališče. Minimalna dimenzija prostega pulta za pripravo hrane bi bila nekako 60 cm, čeprav se vedno stremi k temu, da bi bila čim večja,« še pojasnjuje arhitektka.

PREBERITE ŠE: KUHARSKI ŠEFI SVETUJEJO, KAKO ORGANIZIRATI KUHINJO

Delovni otok

V kuhinjah, ki so danes del velikih odprtih prostorov, je skoraj nepogrešljiv delovni otok. Pri načrtovanju je treba upoštevati minimalne razdalje med elementi in drugimi objekti, da zagotovimo nemoteno uporabo. Prostor, v katerem želimo umestiti otok, mora biti po besedah arhitektke precej velik. Minimalen odmik otoka od kuhinjske linije je namreč 90 cm (dodatni centimet­ri seveda niso odveč), minimalna globina otoka je približno 90 cm (60 cm kuhinjskih elementov in minimalno 30 cm zajtrkovalnega pulta), ob tem pa je treba upoštevati še minimalne odmike otoka od sten in preostalega pohištva.

»Pri umeščanju delovnega otoka je dobro vnaprej premisliti, kaj točno bo na njem. Če bi na njem radi imeli pomivalno korito, bo treba predvideti vodni izpust, če si želimo kuhališče, je treba načrtovati tako elektroinštalacije kot odzračevanje z napo. Pravočasno in natančno načrtovanje vseh izpustov lahko prihrani marsikateri zaplet pri izvedbi in včasih tudi denar,« poudarja arhitektka.

Velikost kuhinjskega otoka je odvisna zlasti od velikosti prostora in njegove vsebine. »Če želimo na otok umestiti tako pomivalno korito kot kuhališče, mora biti dolg vsaj tri metre. Na splošno velja, da mora biti funkcijski element (korito ali kuhališče) od roba odmaknjen najmanj 40 cm, če sta na otoku oba elementa, pa naj bo med njima vsaj 60 cm prostora,« je še povedala arhitektka.