Fasade in izolacije: Pri debelini se ne splača varčevati

Fasade in izolacije: Pri debelini se ne splača varčevati

Toplotna izolacija fasade je ukrep, s katerim lahko rabo energije v hiši zmanjšamo za več kot 30 odstotkov. Če ustrezno toplotno izoliramo še tla proti kleti in podstreho, se raba energije zmanjša še za 30 odstotkov. Preverili smo, kakšen toplotnoizolativni fasadni sistem izbrati, katero toplotno izolacijo in v kolikšni debelini glede na material, uporabljen za osnovno konstrukcijo hiše.

Bolj kot sam material, uporabljen za osnovno konstrukcijo hiše (opeka, kamen, porobeton, montažna gradnja), na izbiro toplotne izolacije vpliva to, ali gre za difuzijsko odprt sistem gradnje ali ne, poudarjajo proizvajalci fasadnih sistemov. »Pri masivni gradnji (opečni, kamniti ali betonski zidovi) in tudi pri običajni montažni gradnji ne gre za difuzijsko odprte sisteme, zato lahko uporabimo katero koli vrsto toplotne izolacije. Pri difuzijsko odprtih sistemih gradnje (običajno montažni objekti brez parne ovire) pa moramo izbrati bolj paroprepustno toplotno izolacijo, pri čemer je treba še posebej skrbno načrtovati zaključne sloje, saj je pri taki konstrukciji veliko večja možnost kondenzacije vodne pare v sistemu,« pojasnjuje Danijel Lisičić iz Tehnološko-raziskovalnega centra (TRC) Jub.

Na izbiro toplotnoizolacijskega materiala gotovo zelo vpliva njegova toplotna izolativnost. Pri bolj izolativnih zadostuje manjša debelina, kar nam prihrani prostor in ohranja večjo osvetljenost prostora zaradi manjših špalet pri oknu. Upoštevati je treba še druge lastnosti materiala, kot so navzemanje vode, ohranjanje toplotne izolativnosti ob povečani vsebnosti vode, odziv na ogenj, mehanske lastnosti, okoljski odtis in ne nazadnje cena.

»Če je glavno merilo cena, je izbira preprosta – EPS. Če iščemo rešitev za energijsko učinkovitost pri minimalni debelini, so to bakelitne toplotne izolacije, ki so tudi do 50 odstotkov bolj izolativne kot EPS. Če bo fasada v temnejšem odtenku, se priporoča kamena volna. Če želimo podaljšati življenjsko dobo fasadnega sistema, bomo izbrali perforirani EPS, saj tako uskladimo paroprepustnost in kar najbolj zmanjšamo kondenzacijo znotraj fasadnega sistema,« našteva Matija Proj iz podjetja Saint-Gobain gradbeni izdelki in dodaja, da sama konstrukcija osnovnega zidu večinoma ne vpliva na izbiro toplotno­izolacijskega materiala.

Z njim se strinja tudi Ernest Belcl iz podjetja Sto: »Če igra odločilno vlogo cena, potem se ne moremo izogniti EPS. Če je treba zagotoviti določeno stopnjo negorljivosti, je najboljša izbira kamena volna. Investitorji, ki se nagibajo k ekološkim rešitvam, bodo izbrali lesnovlaknene plošče ali kak drug naravni material. Le pri leseni osnovni konstrukciji je morda najprimernejša izbira izolacijskega materiala enakega izvora, torej lesnih vlak­nenk, v drugih primerih pa material osnovne konstrukcije resnično nima nobene vloge pri izbiri izolacijskega materiala.«

Rafael Pinter iz podjetja Demit pravi, da je za bolj proprepustne zidove, kot je porobeton, praviloma priporočljiva tudi bolj paroprepustna izolacija, na primer plošče kamene volne: »Za tankoslojne kontaktne fasade se sicer v praksi največkrat uporab­ljajo fasadne plošče iz EPS ali plošče iz kamene volne.«

Razpisa Eko sklada za letos še ni, so pa napovedana tehnična merila, ki jih bodo morale naložbe izpolnjevati. »Za fasade to pomeni minimalno debelino plošč, ki jo izračunamo glede na toplotno prevodnost uporabljene izolacije. Material zidu ne vpliva na potrebno debelino, upošteva se lahko samo debelina že obstoječe izolacije s toplotno prevodnostjo 0,045 W/mK. Če bodo v fasadi uporabljene plošče s toplotno prevodnostjo 0,032 W/mK, na primer, je minimalna debelina za pridobitev subvencije 13 cm,« dodaja sogovornik.

Pri debelini izolacije se ne splača varčevati, saj se cena naložbe poveča le zaradi dodat­nih centimetrov izolacije, medtem ko cena dela in drugih materialov ostane praktično enaka. Po besedah Mihe Mariniča iz podjetja Baumit je debelina izolacije v kombinaciji s toplotno prevodnostjo osnovni parameter, od katerega je odvisen prihranek energije, ki jo porabimo za ogrevanje objekta: »Če upoštevamo, da skozi zunanje zidove povprečnega objekta uide od 35 do 40 odstotkov toplote, vidimo, kako pomembna je odločitev glede debeline izolacije.«

»Razlika v ceni med fasado s 5 ali 10 cm debelimi ploščami EPS je samo tri evre na kvadratni meter, povrnila pa se bo že v eni ali dveh kurilnih sezonah,« pravi Rafael Pinter. Podobno kaže izračun Danijela Lisičića: »Vzemimo primer hiše, ki se ogreva s kurilnim oljem. Če namesto 5 cm debelega grafit­nega EPS vgradimo 10-centimetrskega, pri ogrevanju prihranimo 1,8 evra na kvadratni meter, razlika v ceni naložbe pa je pet evrov na kvadratni meter. Pri 15 cm pa pri ogrevanju prihranimo 2,7 evra na kvadratni meter, celotna naložba pa se podraži za 10 evrov na kvadratni meter. Naložba v 10 cm izolacije se nam bo v primerjavi s 5 cm povrnila v približno treh letih, naložba v 15 cm izolacije pa v približno štirih.«

Prej našteto velja le do določene meje oziroma določene debeline izolacije. Povedano drugače: pri različnih izolacijskih materialih lahko enako vrednost toplotne prehodnosti celotne konstrukcije dosežemo pri različnih debelinah. »Vrednost koeficienta toplotnega prehoda U (W/m²K), laično pomnožena s 100, približno pove, kolikšna bo poraba kWh/leto, pomnožena z 10 pa, koliko litrov kurilnega olja bomo porabili za ogrevanje kvadratnega metra stanovanjske površine. Če bi, na primer, namesto 12 cm izolacije vgradili 18 cm izolacije, bi vrednost U padla z 0,27 W/m2K na 0,18 W/m2K oziroma z 2,7 litra olja na kvadratni meter na 1,8 litra olja na kvad­ratni meter. Cena fasadnega sistema bi narasla z 19 evrov (plus DDV) na 24 evrov (plus DDV),« pojasnjuje Matija Proj. Učinki dodatnega centimetra toplotne izolacije so po njegovih besedah nato vedno manjši: »Vsak dodatni centimeter od določene meje naprej manj prispeva k energijski učinkovitosti.«

Vse komponente enega proizvajalca

Če govorimo o izbiri fasadnega sistema glede na material osnovne konstrukcije obstoječe hiše, ta po besedah Danijela Lisičića vpliva samo na tip sider, s katerimi dodatno pritrdimo toplotno izolacijo: »Pri masivnih zgradbah imamo več svobode, pri montažnih, katerih konstrukcija je bolj podajna oziroma fleksibilna, pa je treba uporabiti bolj elastične zaključne omete in lepilne malte.« Proizvajalci fasadnih sistemov sicer glede na vrsto toplotne izolacije in predvideno uporabo načrtujejo posamezne zaključne sloje, da delujejo optimalno kot celota, zato kupcem svetujejo nakup fasadnega sistema, in ne kombiniranja različnih komponent po svoje ali celo nakupa posameznih zaključnih slojev različnih proizvajalcev.

Za optimalno funkcionalnost fasade je medsebojna prilagojenost komponent fasadnega sistema odločilnega pomena, poudarja Miha Marinič: »Ne glede na to, ali se odločimo za izolacijo iz EPS, kamene volne ali drugih izolacijskih materialov, je pomembno, da se odločimo za celoten fasadni sistem enega proizvajalca. S tem ko sledimo priporočilom proizvajalca, se izognemo morebitnim pomanjkljivostim, ki lahko nastanejo zaradi neustreznih ali manj optimalnih kombinacij fasadnih komponent.«

KOMENTARJI

Milan
25. 3. 2016 12:55

Najbolj primerna debelina fasade ni določena, se pa vedno priporoča spremljanje smernic tekočega leta za nepovratne subvencije Eko sklada. Tole je le delček zelo dobrega članka o fasadah. Če koga zanima si lahko prebere več tukaj http://www.libelagroup.si/kaj-delamo/fasade

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
onaplus logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

newsletter
onaplus logo

Naročite se
na OnaPlus in izkoristite
25% popust!

NAROČI SE