Da bo frčada imela ravno streho, se je na zunaj pokazalo že takrat, ko so zidarji ulili betonsko ploščo nad frčado v mansardi. Pri dvokapni strehi bi po nespremenjenem načrtu nad frčado zijala luknja, nad katero bi krovec izvedel ostrešje in jo pokril s kritno. 

Ne glede na višje stroške izdelave in težjo izvedbo bi se za ravno streho ponovno odločila. Ker nama je všeč.

Vsa dela od betonske plošče nad frčado naprej so bila izvedena po tem, ko je bila streha že pokrita. Ponovno so prišli na vrsto zidarji, ki so mi dolgovali še pozidavo nad ploščo in izvedbo naklona strehe. Načrt predvideva dve vrsti opeke in 10-centimetrski betonski venec po vseh štirih robovih frčade. V ta namen so odkrili del strehe, kar pa je krovec predvidel in tega dela še ni zaključil s pločevinasto obrobo.

Znotraj oboda sten so zidarji ponovno ulili betonsko ploščo z 2-odstotnim padcem proti zunanjemu delu frčade, stran od strehe. Dodatno sem jih prosil, naj na desni strani frčade naredijo preboj, skozi katerega bi speljali odtok. Zidarji so to skoraj vzorno naredili, z rahlim padcem strehe v desno, ki se je lepo zaključil v odtočni odprtini. So pa naredili preboj na napačni steni: namesto da bi šel skozi desno steno frčade, z odtokom na streho, je bil narejen skozi sprednjo steno. Prevelike panike ni bilo, saj razen tega, da bo neuporaben in bo treba narediti novega, to ne bo predstavljalo težave. Napačni preboj sem zaprl, na ustreznem mestu ga je kasneje krovec naredil sam.

!!galerija!!

Imeli bomo prezračevalni sistem

Naša hiša po načrtu nima predvidenega prezračevalnega sistema, a ga bomo kljub temu imeli. Zato nad frčado po načrtu tudi ni predvidena cev za prezračevanje, ki jo je treba speljati skozi ravno streho in na podstrešje hiše. Potreben je bil še en preboj, tokrat na notranji steni ob strehi za dve prezračevalni ceni premera 75 mm. Naredil sem ga sam, tokrat brez napak. 

Pri podobnih izvedbah opažam, da sicer dobro izolirane hiše pri frčadah nimajo nepretrganega toplotnega ovoja.

Dobrega pol metra zidu na frčadi pogosto predstavlja toplotni most. Pri podobnih izvedbah opažam, da sicer dobro izolirane hiše pri frčadah nimajo nepretrganega toplotnega ovoja. Toplotna izolacija se pogosto prekine na zgornji strani venca, kjer nanj kar privijejo pločevino. Morda zato, ker so izgube minimalne, res pa je, da je strošek teh dodatnih centimetrov izolacije nad vencem minimalen in je smiseln.

Frčada je dobila fasado 

Nisem ravno pretiraval, je pa na vrsto že prišel fasader, ki je frčado oblekel v fasado. Naredil je neprekinjen ovoj okoli vseh štirih sten. Po zunanji strani je fasada do zaključnega sloja pripravljena vse do roba strehe. Tako ne bo naknadnega odmikanja robne pločevine, odkrivanja in mazanja strehe pri izdelavi fasade. Zunanje stene frčade smo oblekli z 20 cm stiropora. Le zadnji del zunanje stene, ki sega že v streho, je zaradi pomanjkanja prostora odet le s petimi centimetri in je stisnjen ob lego strehe. Odločil sem se, da notranje stene frčade oblečemo tudi s petimi centimetri, saj se bodo tla frčade kasneje oplemenitila s 25 centimetri stiropora, ki bo prekril polovico notranje že izolirane stene. Nad vencem smo predvideli 5 cm izolacije. Ni idealno, smo pa morali že paziti na višino, da frčada ne bi bila previsoka. Bo že moralo biti dovolj. Tako smo frčado toplotno izolirali.

Da ne bi zamakalo

Največja težava pri ravnih strehah je zamakanje. Zagotoviti je treba neprepustnost »bazena« na frčadi, kar naredimo z več plastmi hidroizolacije. Najprej sem celotno notranjo površino frčade, ploščo z naklonom in vse štiri stene premazal s hidrozanom. Cementna masa se suši vsaj 24 ur, zato sem drugo plast izolacije nanesel naslednji dan, ko sem isto površino na debelo premazal z bitumenskim premazom. Ponovno je bilo treba počakati, da se posuši. Na vrsti je bil bitumenski trak, ki ga je krovec privaril na podlago. Paziti je bilo treba na temperaturo, saj so bile notranje stene že obdane s stiroporom. Potem sem nad bitumenskim trakom speljal prezračevalne cevi skozi odprtino v spodnji prostor in v podstreho. Prekril sem jih z bitumenskim trakom in temeljito privaril. Brez malega gorilnika tukaj ne bi šlo, saj je delo dokaj precizno. 

Če je kaj pravice nasvetu, je frčada že zdaj nepredušna, čeprav še ni nameščena zadnja vodna ovira. Sika folijo, odporno na vremenske razmere in seveda vodo, smo namestili takoj po tem, ko smo na ploščo frčade nalepili 25 cm stirodura. Lepljenje je nujno, saj lahko podtlak v pravih vetrovnih razmerah izolacijo celo dvigne. 

Dež kot naročen

Dvojno varjenje sika folije naj bi predstavljalo tisto piko na i, ki naj bi nas trajno zaščitila pred zamakanjem. Frčada je dobila še novo odvodnjavanje, odprtino in žleb, preko katerih se zdaj meteorna voda steka na streho hiše. Zdaj je potrebovala le še obrobo okoli venca in nasutje z gramozom. Zaradi debeline stene, ki je zdaj merila dobrih 45 cm, namestitev pločevine ni bila najbolj preprosta, saj je pod njo kup mehkega stiropora. Po nasutju gramoza smo si zaželeli samo še dež. Nismo čakali dolgo, saj je še isti dan ponoči močno deževalo. Dol teče, ne pa skozi. Za zdaj vse »bp«.