Samo v junijskih neurjih s poplavami in točo je po končni oceni v devetih občinah na območju koroške, podravske, zahodnoštajerske in zasavske regije nastalo za 6,76 milijona evrov škode. Le mesec pozneje so v dveh dneh povzročila škodo še v vsaj 39 občinah; samo v občini Domžale je prva groba ocena škode znašala okoli sedem milijonov evrov. Podatkov o zadnjem neurju s točo, ki je 30. avgusta zajelo najširše območje Slovenije, še ni, saj so vloge oškodovancev zbirali do konca septembra.

Ob čedalje pogostejših in nepredvidljivih neurjih v zadnjem času se zdi, da močnemu vetru niso izpostavljene več samo strehe na Krasu in v Vipavski dolini, ampak kar v večjem delu Slovenije. Še bolj bode v oči, da v zadnjih neurjih to poletje niso bili najbolj poškodovani stari objekti, ampak je strehe odnašalo tudi z novejših in pred kratkim obnovljenih.

Ali so vremenske razmere res toliko bolj ekstremne kot nekoč ali je razlog v sami izvedbi streh, smo povprašali docenta na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani in predstojnika Katedre za stavbe in konstrukcijske elemente Mitjo Koširja. Podnebne spremembe zagotovo povzročajo pogostejše in intenzivnejše vremenske pojave, kot smo jim bili priča v preteklosti, a to po njegovem mnenju ni edini vzrok za poškodbe na strehah ob večjih neurjih. »Del zgodbe je tudi poselitev, saj so mnogokrat poškodovane tiste strehe, ki so na bolj naravno izpostavljenih lokacijah ali takšnih, ki so postale bolj izpostavljene zaradi posega človeka (npr. goloseki itd.). Slednje je v večini vplivni dejavnik predvsem pri poškodbah zaradi vetra.« Kot eno od poglavitnih težav pa poudari pomanjkljivo ali slabo izvedbo. Po njegovih izkušnjah bi se v veliko primerih lahko škodi izognili ali bi bila bistveno manjša, če bi bile strehe pravilno načrtovane in tudi izvedene. Ob tem poudari: »V Sloveniji nimamo več šole za strešne kleparje, ki bi skrbela za strokovno usposobljenost izvajalcev, poleg tega vse rešitve, ki zagotavljajo večjo odpornost streh na ekstremna neurja, pomenijo večjo investicijo v samo streho, tako zaradi materiala kot potrebnega dela.«

Katere vrste kritin so bolj odporne

Vsaka kritina ima svoje prednosti in pomanjkljivosti. Na splošno naj bi veljalo, da so za območja, ki so bolj vetrovna, primernejše težje vrste kritine, a so bila v zadnjih neurjih poškodovana tudi tako krita ostrešja. Košir pojasni, da skoraj ni mogoče narediti strehe, ki bi bila odporna proti vsem preizkušnjam narave. »Vsekakor je izbor kritine zelo pomemben, ko govorimo o odpornosti proti toči. Pri odpornost proti vetru pa bi se sam nagibal bolj v smer primernega načrtovanja in izvedbe, ki zagotavljata odpornost proti razkritju strehe oziroma kritine. V končni fazi tudi oblika strehe, lokacija, izpostavljenost znotraj naravnega in grajenega okolja ter izvedba nosilne konstrukcije ostrešja prispevajo h končni odpornosti.« Najbolj pomembno je torej celovito načrtovanje, ki obravnava stavbo celostno v specifičnem okolju, v katerem stoji, a kakor opozarja sogovornik, je to mnogokrat nemogoče, saj imajo načrtovalci velikokrat premalo znanja, investitorji pa premalo posluha glede višjih stroškov, pri katerih ne vidijo takojšnih dobrobiti.

Katere vrste kritine so torej bolj odporne proti toči in vetru? Enoznačnega odgovora ni. Masivnejše težke kritine, kot so betonske ali težje opečne, so že zaradi svoje teže bolj odporne proti sunkom vetra, dodatno pa njihovo odpornost lahko izboljšamo s protivetrnimi sponkami. Po drugi strani je betonska ali opečna kritina bolj ranljiva za debelo točo, ki strešnike razbije oziroma preluknja, kar se denimo ne zgodi pri pločevinasti kritini, ki se le deformira. Žal pa je pločevina zaradi svoje lahkosti ob neprimerni izvedbi zelo problematična z vidika odpornosti proti vetru, pojasnjuje sogovornik. »Mogoče bi lahko rekli, da je še najbolj odporna proti vetru in toči ravna streha, zaščitena s slojem pranega prodca, s pohodno površino, ali ozelenjena. Pri njej bo tako vpliv ekstremnega vetra kot zelo debele toče majhen in jo bo verjetno odnesla brez hujših posledic. Res pa je, da ravna streha ni vedno izvedljiva ali primerna zaradi arhitekturnih zahtev, poleg tega je načeloma vedno dražja kot poševna.«

Na odpornost strehe vpliva tudi starost kritine, zato je pomembno skrbeti za dobro vzdrževanje ter popravilo ali zamenjavo poškodovanih in obrabljenih delov, preden so tako poškodovani, da morejo več učinkovito opravljati svoje naloge. Košir navede predvsem opečne, betonske in cementne kritine, ki zaradi spiranja materiala s staranjem izgubljajo debelino. Starejši strešniki so zato tanjši ter tudi lažji in bolj krhki, torej bolj dovzetni za poškodbe zaradi vetra in toče.

!!galerija!!

Najpogostejše poškodbe

V neurjih so poškodbe najpogostejše na najbolj izpostavljenih mestih – v slemenu, na kapu, čelnih obrobah, prebojih, frčadah in strešnih oknih. Zato je zelo pomembno, da so vsi strešni elementi vgrajeni pravilno in predvsem ustrezno pritrjeni.

Ko močan veter odkrije del ali celotno streho, je to po sogovornikovih besedah praviloma posledica neprimerne izbire kritine, še pogosteje pa neprimerne, proti vetru neodporne pritrditve strehe. »Največja potencialna težava so velikoformatne pločevinaste strehe, ki jih lahko orkanski veter odkrije v celoti, včasih kar skupaj z ostrešjem. Pri takšnih dogodkih potem po zraku letijo pločevinasti kosi velikosti avtomobila ali še več in povzročajo dodatno škodo na okoliških objektih.«

Pri močnejši toči so najbolj ogrožena strešna okna ter stekleni in polikarbonatni nadstreški, pa tudi na strešnikih lahko povzroči tako velike poškodbe, da ne opravljajo več svojega namena.

Še vedno preveč objektov nezavarovanih

Po vsakem večjem neurju ali ujmi, kot smo jim bili priča v letošnjem poletju, se povpraševanje po zavarovanju domov sicer poveča, a na žalost je še vedno preveč objektov nezavarovanih, tudi takih, ki so na bolj izpostavljenih območjih, iz izkušenj pove zavarovalni posrednik Klemen Turek iz podjetja ProCare. Kakor pravi, je razlog predvsem višina zavarovalne premije.

Zavarovanje strehe je praviloma vključeno že v najbolj osnovnem zavarovanju nepremičnin, zato je ni treba zavarovati ločeno. Takšno zavarovanje krije vso škodo, ki nastane kot posledica naravnih nesreč (toča, vihar, podrto drevo, ki je poškodovalo streho ...), torej ne le sanacije poškodovane strehe, ampak tudi vso škodo, ki jo je denimo zaradi poškodovane strehe povzročila voda v hiši (npr. poškodovan parket), pojasnjuje sogovornik. »Zavarovalnica bo krila celotno škodo, vendar ne več kot do višine zavarovalne vsote nepremičnine, katere osnova za izračun je uporabna (neto) površina objekta v kvadratnih metrih. Na primer: za 100 m2 velik objekt je približna zavarovalna vsota, ki vključuje tudi streho, 90.000 evrov. Torej zavarovalnica krije vso škodo do tega zneska.« Če so zavarovane tudi premičnine, in praviloma so, sploh pri paketnih zavarovanjih, zavarovalnica krije tudi to škodo, s tem da zavarovalna vsota v tem primeru znaša približno 26.000 evrov, pojasnjuje Turek.

Na vprašanje, kako na višino zavarovalne premije vplivata stanje strehe ob sklenitvi zavarovanja ter dejstvo, da nekdo živi na bolj izpostavljenem oziroma tveganem območju, sogovornik odgovori, da se praviloma objekt zavaruje na novo vrednost, razen če je slabo vzdrževan ali starejši – v tem primeru se zavaruje na dejansko vrednost. Pri tem upoštevajo vrsto stavbe, gradbeno kategorijo (iz katerih materialov sta nosilna konstrukcija in streha), leto gradnje in leto obnove strehe, fasade, oken in instalacij. »Pri določitvi ustrezne zavarovalne vsote si lahko sklenitelj zavarovanja pomaga z ocenjevalnimi smernicami zavarovalnice, pri katerih se upoštevajo neto tlorisna površina stavbe, gradbene vrednosti glede na vrsto stavbe, izvedba (kakovost uporabljenih materialov), amortizacija (v primeru zavarovanja na dejansko vrednost) in regija.« Pri zadnjem merilu velja, da se za bolj ogrožena območja uporabi drugačna osnova za izračun premije, kar po besedah zavarovalnega posrednika pomeni dražje zavarovanje in izključevanje nekaterih tveganj, kar pa za zavarovanje strehe ne velja, saj to predstavlja osnovo pri vseh nepremičninskih zavarovanjih. Kot primer navede potresno zavarovanje, pri katerem je Slovenija razdeljena na štiri potresna območ­ja in od teh je odvisna višina premije.

Ob nastanku škode je treba to prijaviti v najkrajšem mogočem času oziroma zavarovalnico vsaj obvestiti. Potem ko je podana prijava, ocena škode, ko so predložene fotografije škode in opravljen obisk cenilca ter urejena vsa potrebna dokumentacija, zavarovalnica praviloma izplača odškodnino že v nekaj dneh, še pove sogovornik.