V galeriji Dessa razstava Plečnikova sodobnost

V galeriji Dessa razstava Plečnikova sodobnost

V galeriji Dessa bodo drevi odprli razstavo z naslovom Plečnikova sodobnost - kako Plečnika razumeti danes. Razstava skuša po besedah kustosa Andreja Hrauskyja na nekaj primerih pojasniti, da delo arhitekta Jožeta Plečnika ni le del naše zgodovine, ampak se da pri njem izluščiti tudi nauke sodobnosti.

Letošnje leto je Plečnikovo leto, saj mineva 145 let od njegovega rojstva in 60 let od smrti. Smo danes sposobni preseči tradicionalen pogled na njegovo arhitekturo? Se zavedamo, da je po prvi svetovni vojni, po daljšem premisleku, Plečnik zapustil utrto pot razvoja svetovne arhitekture in se zavestno podal na lastno pot, je v razstavni zloženki zapisal Hrausky.

Ta pot je po njegovih besedah botrovala prepričanju, da ima arhitektura pomembnejšo nalogo, kot je zgolj njena funkcionalnost. Da gradi našo civilizacijo, ki naj pusti trajen pečat svetu, v katerem živimo. Zato je Plečnikova arhitekturna govorica tako klasična - da bi bila razumljiva.

Njene prave kvalitete pa se skrivajo v izvirnosti njegovih rešitev. Kjer most ni most, ampak trg na vodi, knjižnica je tempelj modrosti, mrtvašnica pa ni "centralno razstavišče mrličev", kot je rekel Plečnik, ampak arhitekturni park poslovilnih kapel.

Plečnikovo delo lahko delimo na zgodnje obdobje, ko je na svetovljanskem Dunaju sodeloval pri razvoju sodobne arhitekture, in na zrelo obdobje, ko je razvijal svojo Architecturo perennis in zavestno ubral svojo arhitekturno pot. V svojem zgodnjem obdobju na Dunaju je bil Plečnik del arhitekturne avantgarde, ki se je zbirala okrog profesorja Otta Wagnerja. V svojih delih ga je Plečnik skušal tudi preseči. Najbolj uspešno z Zacherlovo hišo.

Plečnikova Architectura perennis pa je skušala preseči svoj čas in postati trajnostna. Vendar ne le s svojo monumentalnostjo in trdnostjo, temveč tudi z večplastno brezčasno simboliko. Plečnik je verjel, da imamo Slovenci etruščanske korenine in smo zato legitimni nasledniki njihove arhitekture. Tako je antično arhitekturo razumel kot naš "narodni" slog, je v razstavni zloženki še zapisal Hrausky.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
onaplus logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

newsletter
onaplus logo

Naročite se
na OnaPlus in izkoristite
25% popust!

NAROČI SE