Rez sadnega drevja v živo

Rez sadnega drevja v živo

S sončnimi marčnimi dnevi dobiva narava res pravi zamah – poganjki na golem drevju imajo vsak dan lepši barvni nadih in cvetno brstje se začenja debeliti. Čeprav je za obrezovanje sadnega drevja čas vse tja do cvetenja, je bilo v soboto na dan žena videti, kot da se že mudi. Vabilo Kmetijskega inštituta na vsakoletni prikaz rezi v poskusnem sadovnjaku na Brdu pri Lukovici je namreč najbolj zagrizene prignalo zjutraj na teren že dobro uro pred začetkom.

Običajno delo v sadovnjaku na Brdu se vrti predvsem okrog preizkušanja novih sadnih vrst, ki naj bi pokazalo, katere so za slovensko klimo in terene najboljše, ta dan pa je bilo prilagojeno željam in vprašanjem ljubiteljskih sadjarjev. Prišlo jih je več kot dvesto, od čistih začetnikov, takšnih, ki bi jim po vprašanjih prisodili nekaj kilometrine, do starih mačkov. Dirigentski palici ali, z drugimi besedami, sadjarske škarje in brezžični mikrofon, da je vsakdo lahko slišal razlago, sta imela v rokah Roman Mavec in dr. Darinka Koron, ki sta si tako kot vsako leto razdelila prikaz. Prvi za sadno drevje, trto in kivi, njegova kolegica pa za vse vrste jagodičja. Prikaz v nasadih jagodičja se je pomaknil krepko v čas, ko bi se prileglo kosilo, opaznejšega osipa obiskovalcev pa kljub temu ni bilo opaziti. Najdlje so zdržali tisti, ki so kot gostje na posestvu rodbine Kersnikov spremljali, kako se pomladi stara, a še vitalna visokodebelna jablana. Območje, na katerem je zadnja desetletja sadovnjak Kmetijskega inštituta, je bil pred drugo svetovno vojno last naslednikov Janka Kersnika, čeprav jim ga država po denacionalizaciji ni vrnila v naravi, pa sta si soseda v dobrih odnosih.

Od začetnikov do starih mačkov

Nekaj sobotnih obiskovalcev smo vprašali, kaj jih je pripeljalo na prikaz rezi in ali s takšne demonstracije odnesejo več kot iz literature ali interneta. Za tiste, ki mislite, da se tovrstnih 'vrtičkarskih' delavnic udeležujejo predvsem generacije, ki s spletom niso ravno odraščale, naj povemo, da so na Brdu morda res prevladovali udeleženci srednjih let in upokojenci, da pa je mladih vsako leto več, da si delajo zapiske, bližnje fotografije in podobno. Kaže, da je zlasti zagonetno obrezovanje večjih dreves – teorija in prikaz sta razumljiva, ko pa doma stopiš pred zaraščeno drevo, se te poloti neodločnost. Gospod Aleksander iz Ljubljane, ki ga je po upokojitvi potegnilo v sadjarski hobi, je prav zato čim več filmal s tabličnim računalnikom, da si bo lahko pozneje osvežil spomin. S podobnim namenom se je Tomaž z Vira pri Domžalah odločil, da bo letos spremljal le prikaz za jablane in hruške, saj je lani kot začetnik preprosto dobil preveč informacij. Letos namerava že v soboto popoldne pod nadzorom sadjarsko izkušenega prijatelja, ki je bil prav tako med poslušalci, na svojih mladih drevesih preizkusiti naučeno. Presodili smo, da je bila večina mladih in dobršen del svežih upokojencev sadjarskih začetnikov, ki jih žene veselje do novega hobija – sadje, ki je sad tvojega truda, ni kar tako, so si edini.

Pospremljeno s hecem si laže zapomniš

Precej nekaj starih 'znancev in znank' Brda mi je zaupalo, da s prikazov kljub dolgoletni praksi odnesejo nove informacije. Gospod Peter, ki redno hodi tudi na prikaze, ki jih organizira Sadjarsko društvo Ljubljana, namreč doslej ni vedel, da se pri kakiju za rodnost puščajo tudi drobni poganjki. Z Brda je odšel s kakijevimi poganki, ki jih bo doma cepil na podlago. Na srečo je zmrzal zdržala, medtem ko mu je gornji del pomrznil. Gospa Saša iz Kamnika, ki je pred nekaj leti oskrbo jagodičja prevzela od tašče, pa je rekla, da jo zelo zanimajo novi pristopi pri vzgoji. Da se način ali tehnologije gojenja, kot pravijo profesionalci, najhitreje spreminjajo prav pri jagodičju, je potrdila dr. Koronova. Po njenih besedah so nekdaj denimo vrtičkarjem na območju z nevtralno zemljo (npr. v osrednji Sloveniji) svetovali, naj ameriške borovnice posadijo v jamo s kislo prstjo in jo od okolice ločijo s folijo, zdaj pa je aktualno priporočilo, naj ga posadijo v substrat iz tretjin vrtne zemlje, šote in žaganja iz lesa iglavcev, potem pa njegovo kislost vzdržujejo tako, da kot zastirko vsako leto dodajo še po vedro žaganja na eno rastlino.

Darinka Koron in Roman Mavec, ki jima je posredovanje znanja ljubiteljskim pridelovalcem v veselje in sta prepričana, da je to eno izmed pomembnih poslanstev Kmetijskega inštituta, pravita, da je namen dosežen, tudi če obiskovalci vsako leto "posvojijo" le nekaj priporočil. Potrudita se, da udeležencem odgovorita na čim več konkretnih zadreg. V klepetu ju je veliko udeležencev pohvalilo – razlaga, ki jo na pravem mestu pospremi hec, se menda še posebej prime, pravijo.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
onaplus logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

newsletter
onaplus logo

Naročite se
na OnaPlus in izkoristite
25% popust!

NAROČI SE