Bel poprh na gredi s trajnicami daje vedeti, da so se temperature spustile pod ničlo, in kaj je lepšega, če mraz bode po licih, hkrati pa jih božajo sončni žarki! Vsi, ki so nas zaradi toplega vremena že srbeli prsti, smo se malo unesli – treba bo še počakati z deli na vrtu. Sama v zimskih mesecih veliko pozornosti usmerim v izobraževanje, branje, načrtovanje. Tokratne vrstice pa posvečam nečemu drugemu: rastlinam, ki jih gojimo v stanovanjih. Zelo pomembne sostanovalke so!

Notranji zrak tudi 100-krat bolj onesnažen od zunanjega

Živimo na vse bolj onesnaženem planetu. Tudi zrak, ki ga dihamo, je onesnažen. Nekje bolj, nekje manj. A ne govorim samo o zunanjem zraku. Raziskave so pokazale, da je zrak v notranjih prostorih tudi do 100-krat bolj onesnažen od zunanjega. Poleg znanih dejavnikov, kot so denimo produkti človeškega metabolizma (ogljikov dioksid, aceton, etanol ...), ga onesnažujejo glivice, bakterije, virusi, prah, plini in elektrosmog, pa tudi strupene kemikalije, ki se sproščajo iz izolacijskih in gradbenih materialov, pohištva, talnih oblog, čistil in kozmetike, lepil ... Strupene kemikalije (formaldehid, benzen, toluen, trikloretilen) imenujemo lahko hlapne organske spojine, ker ves čas svojega obstoja počasi hlapijo iz naštetih materialov in se kopičijo v zraku. Z zračenjem lahko njihovo vsebnost zmanjšamo, a le tam na podeželju, kjer je zunanji zrak čist.

Tako kot drevje in drugo rastlinje čisti zrak na prostem, so sobne rastline zeleni čistilci, filtri in hkrati še vlažilci in ionizatorji notranjega zraka.

Slabo počutje zaradi slabega zraka

Zaradi nakopičenih kemikalij, pozimi pa tudi presuhega zraka, ki mu primanjkuje kisika in negativnih ionov, se večkrat soočamo z zdravstvenimi težavami. V najboljšem primeru po nekaj urah zadrževanja v takem prostoru postanemo omotični, zaspani, utrujeni, motiviranost in koncentracija padeta, grlo postane suho, kašljamo, pečejo nas oči, boli nas glava. Ti simptomi razmeroma hitro minejo, ko človek zapusti prostor. Intenzivna in dolgotrajna izpostavljenost neprimernemu zraku pa lahko pripelje do kroničnih bolezenskih znakov.

Naravni filter, vlažilec in ionizator

Kaj storiti? Nekateri si pomagajo z dragimi filtri, vlažilci in ionizatorji. Pri vsem tem pa pozabljamo, da so rastline tiste, ki poskrbijo za čistejši zrak. Tako kot drevje in drugo rastlinje čisti zrak na prostem, so sobne rastline zeleni čistilci, filtri in hkrati še vlažilci in ionizatorji notranjega zraka. Rastline, ki jih pri nas gojimo v stanovanjih, so rastje velikih tropskih gozdov.

Kaj se dogaja? Rastline prek listov sprejmejo škodljive hlapne organske spojine vase. Iz listov potujejo po steblu navzdol vse do korenin. Rastline jih nato s svojimi biološkimi procesi ali s pomočjo mikroorganizmov v zemlji v območju korenin razgradijo na organske kisline, sladkor in aminokisline in jih nato porabijo za rast. Torej se škodljive snovi v njih ne kopičijo in ne postanejo neke vrste strupene spužve, ampak jih spremenijo v sebi koristne snovi.

S pomočjo biološko-aktivnih naravnih kemičnih snovi, fitokemikalij, rastline zatirajo tudi mikrobe (viruse, bakterije, glive, parazite ...).

Med potekom transpiracije listi proizvajajo negativne ione in jih izločajo v okolje. Ko negativni ion v prostoru trči ob delec s pozitivnim ionom, se naboj razelektri. Tak skupek pade na tla – in zrak se očisti.

!!galerija!!

Katere rastline izbrati?

Naj vas potolažim, to niso redke vrste, ampak običajne sobne rastline, ki jih dobimo pri nas že od nekdaj in jih ni težko gojiti. Trenutno je denimo zelo priljubljena monstera, pa palme, dracene, kalateje, bršljani, potosi, pileje, poprovke, praproti, tudi orhideje, ciklame in afriške vijolice.

Trenutno je denimo zelo priljubljena monstera, pa palme, dracene, kalateje, bršljani, potosi, pileje, poprovke, praproti, tudi orhideje, ciklame in afriške vijolice.

Po dolgoletnih poskusih znanstvenikov Nase, ki so pri rastlinah merili stopnjo učinkovitosti odstranjevanja hlapnih organskih spojin iz zraka, stopnjo transpiracije, odpornost na bolezni in škodljivce ter enostavnost gojenja in vzdrževanja, so najvišje ocene dobile: zlatolistna palma (Chrysalidocarpus lutescens), šibasta palma (Rhapis excelsa), gorska palma (Chamaedorea seifrizii), navadni fikus (Ficus robusta), deremska dracena (Dracaena deremensis), navadni bršljan (Hedera helix), pritlikavi datljevec (Phoenix roebelenii), fikus ali (Ficus macleilandii ’Alii‛), luskasta praprot (Nephrolepis exaltata ‛Bostoniensis‛), spatifil ali samolist (Spathiphyllum sp.), drevo življenja (Dracaena fragrans), rumeni potos (Epipremnum aureum), praprot (Nephrolepis obliterata).

Kam jih postaviti

 Najprej se poučite, kakšne razmere potrebuje rastlina, predvsem po svetlobi. Nato pa izkoristite police, mize, večje rastline postavite na tla. Naj bo to v predelih, kjer se zadržujete dalj časa. Torej v delovnem kotičku, kar na pisalni mizi ali poleg, ob sedežni, tudi na nočni omarici v spalnici. Več jih bo, bolje bo.

Ozelenite svoj dom in delovni prostor, naj vas nič več ne zadržuje. Saj bodo rastline poskrbele za čistejši zrak, prostore naredile prijaznejše in lepše, vas pa osrečevale.