Marec je tisti mesec, ko se zares začnejo vrtna dela, a to ne pomeni, da je treba hiteti. Glede na vremenske razmere v zadnjih tednih letošnja pomlad prehiteva, a tla so mokra, ponekod še od snežne odeje, dodatno jih je razmočil dež. Če vam jeseni ni uspelo pognojiti gredic z organskim gnojilom, to delo res odložite toliko časa, da bo zemlja dovolj presušena, da se ne bo sprijemala na orodje in obutev. Dotlej počakajte tudi s sajenjem dreves, grmovnic, z najzgodnejšimi sadikami in setvami ter okopavanjem prezimnih vrtnin, kot sta zimski česen in zimska solata. In ko boste »lovili« primeren čas za obrezovanje sadnega drevja in jagodičja, potrpite do takrat, ko bo suhemu vremenu sledilo še vsaj tri dni podobnih razmer. S tem boste naredili veliko za zdravje sadnih rastlin.

Zelenjavni vrt

Pri pripravi gredic, ki smo jih s hlevskim gnojem pognojili jeseni, nam zemlje ni treba preobračati z vilami ali lopato, pred setvijo ali sajenjem zadostuje prekopavanje, s katerim jo razrahljamo, prezračimo in razbijemo strukturo prsti. Dovolj je, če to naredimo nekaj dni pred setvijo, da se bo nekoliko posedla. Če gnojimo s kompostom ali kupljenimi organskimi gnojili, to opravimo hkrati, medtem ko sodijo mineralna dušična gnojila v čas intenzivne rasti rastlin. Za vse pa počakajmo, da se zemlja ne bo več lepila zaradi mokrote.

PREBERITE ŠE: Rastline, ki jih ne nabiramo marca: ne zaupajte mazačem

Eno prvih del na zelenjavnem vrtu je sajenje spomladanskega česna, ki potrebuje za razvoj dobrih korenin hlad in kratke dneve. Podobno velja za čebulo, najsi jo posadimo kot čebulček ali kot sadike. Tako česen kot čebula sodita na nepognojena tla, najraje ju sadimo na četrto ali tretjo poljino. Jeseni posajeni česen okopljemo, ko je zemlja dovolj suha, s čimer spodbudimo spomladansko rast, enako velja za rahljanje tal okoli zimske solate, kot sta sorti posavka in vegorka pa jeseni posejane špinače.

Od semen bosta šla v zemljo najprej bob in grah, sledili jima bosta redkvica in špinača, zgodnje sorte solate pa šele, ko bo temperatura tal najmanj 5 stopinj Celzija, kar je najlaže preveriti v agrometeoroloških podatkih našega setvenega koledarja. Tudi motovilec bomo še lahko sejali. Podobne razmere kot solata in motovilec potrebuje rukola, kmalu nato pride na vrsto špinača.

Med prvimi sadikami, ki jih bomo posadili na prosto, naj bodo gomoljna zelena, cvetača, nadzemne kolerabice in ohrovt, konec marca posadimo sadike čebule s koreninsko grudo. Marca sadimo tudi zgodnje kapusnice. Čas je za nakup semenskega krompirja, posebej če ga bomo nakalili v svetlem prostoru, za kar bomo potrebovali od tri do štiri tedne. Sadili ga seveda ne bomo pred aprilom.

Če nameravamo sami vzgojiti sadike vrtnin, v začetku marca v zavarovanem prostoru sejemo paprike, čilije in jajčevce, pa tudi zeleno, zelje, cvetačo, brokoli in nadzemno kolerabico, por, gomoljno zeleno, peteršilj in blitvo, paradižnik za sadike pa posejemo sredi marca.

Pri vzgoji domačih sadik, predvsem plodovk, upoštevamo čas, ki je potreben od semena do godne sadike. In upoštevajmo, da paradižnika, paprik, čilija in jajčevcev na prosto ni priporočljivo saditi pred sredino maja. Za vzgojo sadike paprike in jajčevca bomo potrebovali od 70 do 85 dni, paradižnika od 42 do 56 dni, za bučke od 25 do 28 dni in kumare 20 do 22 dni. Za tolikšen čas mora biti seme dobro kaljivo, ne staro.

Sadovnjak

Strokovnjaki priporočajo, da ljubiteljski sadjarji obrezujejo sadno drevje v času debeljenja brstov, da bodo laže ocenili, kateri poganjki bodo letos rodili. Nikoli naj ne začnejo obrezovati pred začetkom ali celo sredino marca. Zgodnejša rez namreč povzroči bujnejše obraščanje in zgodnje cvetenje in s tem večjo možnost pozebe. Od jagodičevja najprej režemo ribeze, kosmulje in maline, od dreves pa koščičarje. Za ohranjanje vitalnosti grmov jagodičja je najpomembnejše odstranjevanje starih, zaradi mehanskih, bolezenskih razlogov in škodljivcev poškodovanih, polegajočih se vej in odvečnih mladih poganjkov, pri čemer vzdržujemo zračnost grmov.

Sadike sadnih dreves in jagodičevja sadimo čim bolj zgodaj po koncu zime, da bodo imela do poletja, ko jih lahko prizadene suša, dalj časa, da se ukoreninijo v tla. Za izkop jame in sajenje pa ni primeren čas, ko je zemlja zelo razmočena in blatna. Takoj po spomladanskem sajenju opravimo gojitveno rez sadnih dreves, s katero jih bomo oblikovali v prvih treh do štirih letih po sajenju.

Marca je tudi čas, da kolobar pod sadnimi drevesi plitvo okopljemo in pognojimo z organskimi gnojili, če tega nismo naredili že jeseni.

Režemo, ko je še vsaj tri dni napovedano suho vreme. Splošni nasvet je, da lahko porežemo največ do tretjine krošnje sadnega drevesa, raje manj. Če ima drevo nešteto navpičnih poganjkov, ki so zrastli lani, je verjetno, da smo ga že v preteklosti preveč obrezali. Odstranjujemo pokončne, nenavadno debele lanske poganjke in tiste, ki so usmerjeni v notranjost krošnje, saj jo bodo senčili, jemali sonce plodovom in pripomogli k temu, da se bo v njej zadrževala vlaga. Vedno jih izrežemo v celoti. Posebnost breskve, ki jo možno obrežemo, je puščanje čepov (pribl. 5 cm dolgih štrcljev) v spodnjem delu drevesa.

Okrasni vrt

Rast trave na vrtni zelenici najprej spodbudimo s pomladanskim grabljenjem. Z nje odstranimo vse suho listje in posušene ostanke trave, s čimer jo tudi prezračimo. Če trate jeseni nismo gnojili, jo pognojimo čim prej v marcu, in sicer z gnojili z večjo vsebnostjo dušika.

Zdaj je čas, da z okrasnih gredic odstranimo višje odmrle ostanke trajnic in trav. Porežemo jih 10 cm nad tlemi. S pletjem odstranimo tudi trdovratni plevel, ki je preživel zimo. Od trajnic že lahko razsadimo odcvetele telohe, takoj ko vidimo, da so začele odganjati, pa tudi hoste.

Porežemo veje vrb in drenov, ki smo jih pustili za barvit zimski okras vrta. Obrezujemo srobote, poleti cvetoče grmovnice in seveda vrtnice. Za slednje je skrajni čas sredi meseca, ko cveto forzicije.

Marec je idealen mesec za sajenje zimzelenih grmovnic in iglavcev, pa tudi drugega okrasnega drevja in žive meje. Obstoječe okrasne grmovnice tudi pognojimo.

Na toplem nakaljujemo gomolje toploljubnih cvetic, kot so begonije, kane in dalije, ter za sadike posejemo enoletne in dvoletne cvetice.