VIDEO: Če se bo drevo divje obraslo, smo odrezali preveč lesa

Spomladanska rez sadnega drevesa je namenjena oblikovanju in osvetlitvi krošnje, z njo razredčimo cvetne brste za letos in poskrbimo, da bodo poganjki nastavili rodne brste za prihodnje leto. To pogosto dosežemo z upogibanjem enoletnih poganjkov v vodoravno lego.

Želena oblika drevesa ima krošnjo spodaj nekoliko širšo kot zgoraj, da svetloba doseže vse dele. Z redčenjem in zračenjem krošnje želimo doseči, da poganjki niso preblizu skupaj, da se ne prekrivajo, križajo in drug drugega senčijo, v tako zračni krošnji pa je tudi manj možnosti za razmah bolezni in škodljivcev.

Vsi ti brsti bodo cveteli, in če le ne bo dežja, ki bi povzročil cvetno monilijo, lepo rodili.Namen rezi

Poznamo več vrst rezi, glede na življenjsko obdobje drevesa, čas, ko jo opravimo, in namen, ki ga želimo doseči. Glede na namen razlikujemo vzgojno rez v prvih treh ali štirih letih, s katero oblikujemo želeno obliko krošnje, redno vzdrževalno rez, s katero uravnotežamo rast in rodnost rastline, pri starejših, morda tudi zanemarjenih drevesih pa še pomladitveno rez, ki je precej radikalen poseg. Ker z njim krošnji zmanjšamo do tretjino volumna, povzročimo rast novega lesa, ki se bo obrasel z rodnimi poganjki. V letih po pomlajevanju pri takšnih drevesih izvajamo podobne ukrepe, kot so sicer priporočeni na mlajšem rodnem drevesu.

Če se je drevo od lanske pomladi pretirano obraslo, je veliko verjetnosti, da smo ga preveč obrezali. Bujna rast je najpogosteje znamenje premočne rezi, deloma pa je odvisna tudi od sadne vrste in sorte. Če se sadno drevo na obrezovanje iz leta v leto odziva z dolgimi in močnimi poganjki, je precej verjetno, da smo mu odmerili premalo prostora (višine in širine) glede na njegovo naravo. Končna velikost, h kateri teži, je odvisna predvsem od podlage, na katero je cepljeno. To je podatek, ki ga ne smemo pri nakupu sadike nikoli prezreti, pravzaprav moramo v sadni drevesnici jasno povedati, kako veliko drevo si želimo oziroma si ga glede na razpoložljivi prostor lahko privoščimo. Listek z oznako podlage in sorte pa shranimo.


Podlage

Raznolikost podlag je največja pri jablanah, našteli bomo le najpogostejše. Jablane na šibkih vegetativnih podlagah z oznako M-9 potrebujejo v vrtnih razmerah dva metra v premeru, v višino pa zrastejo od 3 do 3,5 metra, na srednje bujnih podlagah z oznako M-106 potrebujejo v širino in višino od 3 do 4 metre, jablane na bujnih podlagah, ki zrastejo iz semena (sejanci), pa potrebujejo za krošnjo vsaj 5 metrov širine in so zelo visoke. Za majhne vrtove so se uveljavile tudi balerinke, jablanova drevesa z izrazito ozko krošnjo, ki rastejo v obliki stebra. Zaradi kompaktne rasti rodnih poganjkov ne potrebujejo obrezovanja.

Pri hruškah zrastejo v manjša drevesa tiste, ki so cepljene na podlago kutine. Tako npr. drevesa z oznako MA zrastejo v višino od 2,5 do 3,5 metra, saditi pa jih moramo vsaj 1,5 do 2,5 metra narazen ob oporo; sejanci zrastejo v višino več kot štiri metre, da jim zagotovimo potreben prostor, jih moramo saditi tudi vsaj toliko narazen.

Nekdaj je veljalo, da so češnje bolj kot ne velika drevesa, vendar je tudi tu drevesničarjem uspelo razviti šibkeje rastoče podlage: če so cepljene na podlago gisela 5, jim moramo zagotoviti prostor s premerom vsaj od 2 do 3 metre, če rastejo na srednje bujni podlagi (maxma 14 in gisela 6), vsaj 4 krat 4 metre, če so cepljene na sejance, pa od 7 do 8 met­rov premera in od 5 do 6 metrov višine.

Primer rodnega lesa pri češnjah.Vzgojna rez

Če posadimo sadiko sadnega drevesa v obliki šibe, moramo to že prvo leto prikrajšati, da se deblo obraste s stranskimi poganjki, drugače bodo pognali samo iz vrha šibe. Da bi dobili stožčasto obliko z več etažami vej, ki bo omogočala dobro osvetljenost krošnje, šibo prvo leto odrežemo 20 centimetrov ali za slabo dolžino sadjarskih škarij nad mestom, kjer bi radi imeli najnižjo vejo. Odrežemo jo nad lepo vidnim očesom, iz katerega bo poz­neje zrasel navpični poganjek ali voditeljica, nekoliko niže pa bo pognala pavoditeljica, nekakšen konkurenčni poganjek za vrh. Iz treh ali štirih niže ležečih očes bodo pognali stranski poganjki, iz katerih bodo z upogibanjem nastale vejice. Drugo leto na podoben način oblikujemo drugo etažo vej, pri čemer vrh oz. voditeljico odrežemo od 50 do 70 centimetrov nad najviše ležečo vejo. Tretje leto bo na vrsti tretja etaža, s četrto zaporedno gojitveno rezjo pa bomo oblikovali vrh.

Če izberemo že obraslo sadiko, takšno, ki te poganjke že ima, morajo biti močni, nepoškodovani in razporejeni v lepo »krošnjo« na višini, kakršno si v vrtu želimo. Spomladi po sajenju (prav tako, če smo drevesce posadili jeseni) bomo prikrajšali vrh, od 50 do 70 centimetrov nad najviše ležečo vejo.

Julijana Bavčar

Odgovorna urednica Delaindom, poznavalka vrtnih tem in ljubiteljica rastlinskega sveta.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE