Cilj ekipe, ki je oblikovala in oživila plavajoči koš za smeti (ali Seabin z originalnim poimenovanjem), je, da pomaga zgraditi svet, kjer tovrstnih košev za smeti ne bomo več potrebovali. Njihov cilj je morda v nasprotju s prepričanjem o »vse večji prodaji«, a konec koncev odpadki (predvsem plastika) v morjih in oceanih nimajo kaj iskati.

Vodni koš za smeti je narejen kot plovec, ki ima v sredini luknjo. Vanjo s črpalko črpajo vodo in z njo smeti, ki plavajo na površju ali tik pod njim. Koš Seabin ulovi vse od plavajočih odpadkov, mikroplastike do 2 mm velikosti ter mikrovlaken, ki jih ujame poseben filter. Zajame tudi kontaminiran organski material, kot je listje (v primeru, da drevje škropijo s kemikalijami), alge ipd. Koši so opremljeni s posebnimi blazinicami za vpijanje olja, ki odstranjujejo še madeže razlitega goriva, motornega olja in detergentov. Črpalka v košu za delovanje lahko izkorišča sončno in vetrno energijo ter energijo, pridobljeno iz valovanja vode.

Njihov prispevek k čistejšemu morju se začne v marinah, pristaniščih in jahtnih klubih, saj so tam zaščiteni pred visokim valovanjem in neurji, hkrati pa nameščeni v okolju, kjer je odpadkov največ. Glavni namen plavajočih košev je prispevati k zmanjšanju količine plastike (oziroma plastične embalaže), ki pristane v morjih.

Iz ljubezni do morja sta na idejo o vodnem košu prišla Avstralca Pete Ceglinski in Andrew Turton, ki se sicer ukvarjata z gradnjo čolnov, jadrnic in jaht. Projekt Seabin je nato zaživel leta 2014, ko je Pete postavil proizvodnjo košev na Palmi de Mallorci v Španiji. Za izdelek je projekt že prejel nagrade za trajnost, inovacije, dizajn na področju okolja in za pozitiven vpliv na družbo.

 Smeti v morjih trenutno zbira 860 vodnih košev v več kot 50 državah po svetu. V začetku letošnjega leta so enega namestili tudi v našo bližino – natančneje v reško pristanišče. Tam vsak dan zbere 1,5 kilograma odpadkov.