Pri izbiri oken je poleg energijskih izgub (tj. majhne toplotne prehodnosti) treba upoštevati arhitekturne zahteve oz. videz, način odpiranja, če gre za okna na tisti strani stavbe, ki je obrnjena na prometno cesto, pa bomo pozorni tudi na njihove zvočnoizolativne lastnosti (izražene so s količino Rw v decibelih). Pri novogradnjah ključne lastnosti oken, hkrati z dodatki, kot so način senčenja, okenske police in podobno, opredelijo že projektanti. Okna z najnižjo toplotno prehodnostjo se vgrajujejo v nizkoenergijske in pasivne hiše.

Toplotna prehodnost

Zahteve slovenskih predpisov za toplotne lastnosti oken so po strogosti v evropskem vrhu. Toplotna prehodnost (U) nam pove, kolikšen toplotni tok prehaja skozi kvadrat­ni meter okna pri temperaturni razliki 1 stopinje med obema stranema. Izražena je z enoto W/m2K. Ključna podatka, ki jo opredeljujeta, sta toplotna prehodnost zasteklitve (Ug) in toplotna prehodnost okna kot celote, z okvirjem vred (Uw).

Po veljavnih predpisih se smejo za ogrevane stanovanjske in poslovne prostore stavbe uporabljati okna, pri katerih je toplotna prehodnost zasteklitve (Ug) največ 1,1 W/m2K. Toplotna prehodnost celotnega okna (Uw) sme biti največ 1,3 W/m2K, razen v poslovnih objektih pri uporabi oken s kovinskim okvirjem, pri katerih je dovoljena vrednost največ 1,6 W/m2K. To seveda velja za na novo vgrajena okna. Če se s temi količinami srečujemo prvič, nam povedo bolj malo. Lahko pa si ustvarimo predstavo, koliko manj toplote uide skozi sodobna okna v primerjavi z navadnimi dvoslojnimi, ki imajo v medprostoru zrak in jim v vsakdanjem jeziku pravimo termopan, če vemo, da imajo slednja toplot­no prehodnost zasteklitve (Ug) približno 3 W/m2K. V nizokenergijske hiše se vgrajujejo okna z Ug 0, 7 W/m2K, v pasivne pa Ug = 0,6 W/m2K al Ug = 0,5 W/m2K.

Od leta 2009, ko je Eko sklad s subvencijami začel spodbujati lastnike stanovanj in stanovanjskih hiš k zamenjavi dotrajanega in slabo izolativnega stavbnega pohištva, so se merila za pridobitev teh sredstev zaostrila. Po zadnjih dveh letos objavljenih razpisih sklad subvencionira zamenjavo starih oken s sodobnimi lesenimi ali alu-lesenimi s trislojno zasteklitvijo, toplotna prevodnost dis­tančnika med zasteklitvami (koeficient ψ) pa je manjša ali enaka 0,060 W/mK.

Dvo- ali trislojna zasteklitev

Zasteklitveni distančnik, to je trak med dvema stekloma, ki skupaj z njima ustvarja medstekelni prostor, je samo eden od členov, ki vplivajo na skupno toplotno prehodnost oziroma energijsko učinkovitost okna. Ključni so še število stekel (dvo- ali trislojna zasteklitev), plin, s katerim je polnjen mestekelni prostor, nizkoemisijski nanosi na notranji strani stekel, material, iz katerega je narejen okvir, ter tesnila med okvirjem in krilom okna. Za polnjenje medstekelnega prostora se zdaj uporabljata argon in kripton, zrak pa ne več, ker skozenj toplota veliko bolj prehaja.

Ko gre za menjavo dotrajanih ali energijsko preveč potratnih oken z novimi, naj bo odločitev o toplotni prehodnosti odvisna od tega, ali bo zamenjavi oken sledila celovita energijska obnova in bomo na novo ali sploh prvič izolirali tudi fasado. Če se to ne bo zgodilo, izbira visokoizolativnih trislojnih oken ni smiselna, saj bodo njihov učinek kljub strokovni montaži izničili pomanjkljivo izolirani zidovi, skozi katere bo še naprej uhajalo preveč toplote.

Material okvirjev

Danes so na trgu na voljo okna z okvirji iz različnih materialov: lesa, PVC, aluminija in njihovih kombinaciji, pri čemer kakovostni izdelki iz vseh skupin dosegajo dobre toplot­ne lastnosti.

Les je dober izolator, zato se večja izolativnost oken z lesenim okvirjem dosega s povečanjem debeline okvirja. PVC je v nasprotju z njim dober prevodnik toplote, zato proizvajalci visoko izolativnost PVC-okvirjev dosegajo z zračnimi komorami, ki jih lahko vidimo v prečnem prerezu. Aluminijasti okvirji imajo slabše toplotne lastnosti, so pa izredno vzdržljivi, stabilni in odporni proti zunanjim vplivom, zato se najpogosteje uporabljajo za okna velikih dimenzij. Pri sodobnih PVC-oknih dosežejo dimenzijsko stabilnost s kovinskimi ojačitvami v notranjosti, medtem ko imajo lesena pogosto na zunanji spodnji prečni stranici aluminijasto odkapno letev, ki preprečuje, da bi ob dežju na lesu zastajala voda. Pri nekaterih izvedbah (alu-lesena okna) aluminijast profil obdaja vso zunanjo stran lesenega okvirja.

Na izbiro materiala, iz katerega je narejen okvir, vplivata predvsem želeni videz okna in misel na vzdrževanje. Največ oskrbe (ne glede na vrsto površinske zaščite) potrebujejo lesena okna, pri katerih z vsakoletno nego preprečimo pojav mikrorazpok, v katere bi lahko prodrla voda. Pri aluminijastih in PVC-okvirjih zadostuje občasno brisanje z običajnim čistilom. Pri PVC-oknih pa se velja prepričati, kolikšno garancijo daje pro­izvajalec na obstojnost barve okvirja.

Načini prezračevanja

Material okenskega okvirja in krila nikakor ne vpliva na mikroklimo v prostoru; mnenje, da so za plesen, ki se pogosto pojavlja v stanovanjih, kriva plastična okna, je zmot­no. Resda so se zaradi cene v preteklih letih dotrajana okna najpogosteje zamenjevala s plastičnimi, poleg tega so ljudje zastekljevali tudi balkone. Ker novo stavbno pohištvo veliko bolje tesni – tudi sodobni leseni okvirji zaradi globinske zaščite lesa skoraj ne prepuščajo zraka –, se je povečala zrakotesnost stanovanj, hkrati pa so ostajali nesanirani toplotni mostovi, mesta na zunanjosti stavbe, predvsem na konstrukcijskih stikih, skozi katera uhaja več toplote v primerjavi z okolico. Tu potem zaradi povečane relativne vlaž­nosti zraka v stanovanju nastane kondenz, ki omogoči razvoj plesni. Po zamenjavi oken v stavbah, ki niso bile tudi celovito izolirane in nimajo prezračevalnih sistemov, je nam­reč pomembno redno zračenje. Pred prenovo ga je pogosto nadomeščala prepišnost skozi netesna okna. Prezračujemo lahko že z intenzivnim kratkotrajnim zračenjem po pet minut večkrat na dan ali si omislimo prezračevalni sistem z rekuperacijo (pri katerem ogreti odpadni zrak, ki zapušča prostor, ogreva svež zrak, ki prihaja od zunaj) ali brez nje. Ena od možnosti je tudi prezračevalni sistem, ki je vgrajen v okna.