Vlaga: Pasti starih večstanovanjskih stavb

Vlaga: Pasti starih večstanovanjskih stavb

Vonj po zatohlem, uničena pročelja stavb in plesnivi zidovi so le nekateri kazalci prisotnosti vlage v stavbi, ki pa ima na dolgi rok lahko tudi škodljive posledice za zdravje. Pri iskanju celovitih rešitev za ugodno bivalno klimo sta tokrat moči združili blagovni znamki Kema in Baumit, ki v sklopu projekta Vsi obrazi bivanja predstavljata nekatere primere iz prakse.

Mlada družina si ustvari nov dom v stanovanju starega blokovskega naselja, saj si novogradnje zaradi visokih cen na nepremičninskem trgu ne morejo privoščiti. Naletijo pa na številne, marsikdaj skrite pasti, kot so odpadanje končnih premazov, odstopanje fasad z velikimi madeži vlage, vlažni in neprijetno hladni zidovi, medtem ko kletni prostori zaradi vlage niso primerni za kaj več kot shranjevanje avtomobilskih gum in koles.

Resnična zgodba, ki nikakor ni osamljena, opozarja na aktualno stanovanjsko problematiko v Sloveniji. Gre za težavo starejših stanovanjskih objektov kot celote in ne le zgolj posameznih stanovanj. Dejstvo je, da je prenove potrebna skoraj polovica stanovanjskega fonda v Sloveniji, saj je okrog 40 odstotkov večstanovanjskih stavb starejših od 50 let. S tem se približuje ali presega teoretično obdobje uporabnosti, ki je 60 let, ko jih je potrebno korenito prenoviti. Vlažne stene, temelji ali tla, zamakanje strehe ali balkonov in trhli okenski okvirji so zgolj nekatere pomanjkljivosti stanovanj v starih večstanovanjskih stavbah. Dejstvo je, da nobena termoizolacija nima pravilnega učinka, če se v zidovih na tak ali drugačen način zadržuje vlaga. 

Pulmologi opozarjajo na škodljive posledice vlage

Suhi zidovi so temeljnega pomena tudi za zdravo bivanje. Na negativne posledice vlage v bivalnih prostorih opozarjata tudi doc. dr. Matjaž Fležar, dr. med. specialist internist in pnevmolog, direktor Klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik ter doc. dr. Viktorija Tomič, vodja laboratorija za klinično mikrobiologijo Klinike Golnik: »Vlaga v bivalnih prostorih (vlaga na stenah, na talnih oblogah, na lončnicah) lahko vpliva na počutje in zdravstveno stanje oseb, ki v vlažnem okolju živijo. Ob tem pa vlaga sama po sebi ni dejavnik tveganja, medtem ko so mikroorganizmi, ki uspevajo v vlažnih prostorih, lahko vir okužbe oz. povzročajo simptome pri bolnikih z določenimi boleznimi. Težavam so v takem okolju najbolj izpostavljeni bolniki z astmo ali kakršnokoli preobčutljivostjo oz. alergijo s strani dihalnih poti, če se pri njih razvije preobčutljivost na alergene v plesnih, ki uspevajo v vlažnem okolju. Poleg plesni pa so v bivalnem okolju prisotne tudi bakterije -  termofilne aktinomicete, pri katerih organizem lahko razvije normalen imunski odziv s tvorbo protiteles tipa IgG ali alergijski imunski odziv za tvorbo protiteles IgE.«.

Iskanje vzrokov in sanacija

Za ustrezno sanacijo je najprej potrebno ugotoviti vzroke za nastajanje vlage. Vlaga, ki v objekt prihaja iz zemlje (t.i. kapilarna vlaga), ni edini problem, ki preti starejšim stanovanjskim objektom; težave vlage se lahko v drugi obliki namreč pojavljajo tudi v stanovanjskih enotah. Če nas vlaga, smrad in plesni v skupnih prostorih ne motijo,  je drugače v stanovanjskih enotah, kjer se lahko vlaga in njene posledice nevarno vtrejo v strukturo zidov bodisi kot posledica zamakanja balkona, pomanjkljive hidroizolacije v kopalnici, plesni zaradi težav s toplotnimi mostovi itd. 

Ukrepi za odpravljanje vlage oz. njeno zmanjševanje v konstrukciji so sicer že dolgo znani in pogosto povsem preprosti:

  • odvod površinskih voda z utrditvijo in napravo padca terena vstran od objekta,
  • sanacija poškodb odtočnih cevi ter kanalizacijskega sistema okrog objekta,
  • sistem dodatnega tesnjenja zunanjega dela objekta,
  • zamenjava obstoječih poškodovanih ometov z novimi paroprepustnimi sanacijskimi ometi za razvlaževanje vlažnih in s soljo prepojenih zidov, …

Dejstvo je, da se s številnimi vzroki nastajanja plesni soočamo vsakodnevno in da spada ta med najbolj nadležne spremljevalce sodobnega bivanja. Poleg tega, da vlaga v bivalnih prostorih ter pojav plesni negativno vplivata na zdravje uporabnikov, pa bistveno vplivata tudi na trajnost gradbenih elementov in notranje opreme.  

Ugotovimo torej vzroke nastanka vlage, poskrbimo za njeno odpravljanje ter tako preprečimo škodo, ki jo vlaga povzroča.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
onaplus logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

newsletter
onaplus logo

Naročite se
na OnaPlus in izkoristite
25% popust!

NAROČI SE